Jezik uravnoteženega poročanja

Kritično branje je tehnika za analizo in vrednotenje besedil na način, ki presega zgolj razumevanje površinskega pomena besed. Vključuje aktivno razmišljanje o vsebini in zgradbi besedila, upoštevanje konteksta, v katerem je nastalo, ter vrednotenje argumentov in dokazov, ki jih avtor_ica navaja. Tovrstno branje je pomembno, ker vam pomaga razumeti celotno besedilo, namesto da bi ga sprejeli na prvi pogled. Prav tako vam pomaga prepoznati morebitne pristranskosti ali predpostavke avtorja_ice ali vas samih.

Obstaja več razlogov, zakaj je kritično branje pomembno za učence_ke. V prvi vrsti je to bistvena veščina za akademski uspeh. Na fakulteti in univerzi se od študentov_tk pričakuje, da bodo brali_e široko paleto zapletenih besedil in se z njimi kritično ukvarjali_e.

Kritično branje je za učence_ke pomembno tudi zato, ker jim pomaga razvijati sposobnosti kritičnega mišljenja. Z aktivnim ukvarjanjem z besedili in spraševanjem o prebranem se lahko učenci_ke naučijo analizirati in vrednotiti informacije na bolj prefinjen način. To je dragocena veščina, ki jo je mogoče uporabiti na številnih različnih področjih življenja, tako v kot izven šole.

Nazadnje je kritično branje pomembno za učence_ke, ker jim pomaga postati bolj informirani_e in odgovorni_ne državljani_ke. Če se učenci_ke naučijo kritično razmišljati o informacijah, s katerimi se srečujejo, se lahko bolj informirano odločajo o vprašanjih, ki vplivajo na njihova življenja in njihove skupnosti. Prav tako se lahko naučijo prepoznati in izpodbijati pristranskosti in dezinformacije, kar je pomembna veščina v današnjem svetu, kjer je na spletu na voljo ogromno informacij.

Razlike med mnenji in novicami:

Novice: obveščanje bralcev_lk o aktualnem dogodku (poročevalsko, informativno)

Mnenje: prepričevanje bralcev_lk, da zavzamejo določeno stališče (prvoosebno, argumentirano)

Z jezikom je mogoče zabrisati mejo med obema. Izbira besed je pomembna, saj imajo besede pozitivne in negativne konotacije (npr. priseljenci_ke proti migrantom_kam). Ne da bi bili eksplicitno argumentirani, lahko mediji predstavijo mnenje, medtem ko ga maskirajo kot novico, z uporabo besed, katerih konotacije implicirajo določeno stališče/mnenje. Na ta način lahko dva članka, ki opisujeta isti dogodek, sestavita dve zelo različni pripovedi o dogodku.

V razdelku »Viri« najdete tri različne predloge člankov za analizo. Te članke lahko zamenjate za nekaj, kar bolj ustreza vašemu razredu in/ali stopnji predznanja učencev_nk.

Naj vaši_e učenci_ke preberejo naslednji članek: AlJazeera – Shireen Abu Akleh: Izraelske sile so ubile novinarko Al Jazeere. Druga možnost je seveda, da izberete nekaj, kar bolj ustreza vašemu razredu in/ali stopnji predznanja vaših učencev_nk. V vsakem primeru spodbudite učence_ke, naj uporabijo slovar za vsako besedo, ki je morda ne prepoznajo, ali raziščejo kateri koli izraz iz članka na spletu.

Učenci_ke naj najprej sami_e, tiho preberejo članek in označijo vse točke, ki jih želijo izpostaviti v poznejši razpravi - naj bo to izbira besede/besedne zveze, retorična značilnost, ki se zdi nenavadna ipd.

Nato (po 5-10 minutah branja in individualnega razmišljanja) razdelite razred v skupine (do 5 učencev_nk na skupino) in naj razpravljajo o svojih ugotovitvah. Pri preverjanju, ali je članek novica ali mnenje, naj se učenci_ke osredotočijo na naslednji dve vprašanji:

• Katere besede, uporabljene v članku, imajo negativne/konotacije?
• Katere akterje opisuje tak jezik?

Ko mine načrtovanih 15 minut za dejavnost, skličite razred nazaj skupaj in jim dovolite, da delijo svoje ugotovitve. Skupine se naj dopolnjujejo in delajo z idejami, ki so jih predstavile druge. Poskusite moderirati razpravo na način, da postavite dodatna vprašanja (poleg zgornjih dveh) kot nadaljevanje tega, kar pravijo vaši_e učenci_ke. Če na primer pokažejo na besedo z negativno konotacijo, jih poskusite spodbuditi, da pojasnijo, zakaj je konotacija negativna in kaj bi bil bolj nevtralen ekvivalent. Ko pride do vprašanja, »kateri akterji so opisani« negativno, se prepričajte, da jih resnično spodbudite, da preučijo tudi »zakaj«. Naj bo razprava zelo svobodna - v tem primeru manj strukture običajno deluje bolje.

Učenci_ke naj preberejo naslednji, drugi članek: Reuters – novinarka Al Jazeere ubita med izraelskim napadom na Zahodnem bregu. Če ste izbrali drugo temo, jim poiščite drug članek, ki obravnava isto temo z nekoliko drugačnega zornega kota. Učenci_ke naj naslednji članek preberejo posamično in primerjalno razmislijo. Pri branju naj razmišljajo o tem, kako je pripoved uokvirjena v obeh člankih. Osredotočiti se morajo na ti dve vprašanji:

● V kolikšni meri se članka razlikujeta?

● Ali oba predstavljata enako uravnotežen okvir pripovedi?

Poskrbite, da si zapišejo nekaj zamisli in navedejo primere za svoje trditve. Ko začnete razpravo, uporabite zgornji vprašanji kot izhodišče in delajte na njihovih primerih. Poskrbite, da boste v razpravo vključili vsakega_o učenca_ko, po potrebi z vprašanji, kot je "X, ali se strinjate" in seveda potrebnim nadaljnjim "Zakaj?".

1. Kako jezik oblikuje naše razumevanje sveta?
2. Ali se lahko spomnite kakšnih nedavnih primerov iz svojega okolja, kjer ste opazili nenavadno uporabo besed, za katero menite, da je tam morda z razlogom?
3. Ali naj bodo vsi mediji novice ali tudi mnenjski članki nosijo vrednost?
4. Kje moramo biti bolj previdni pri razumevanju medijev – pri novicah ali mnenjih?