Novinar_ka za en dan
V tej lekciji se učenci_ke naučijo osnov pisanja novinarskega članka, analizirajo delo svojih vrstnikov_ic ter razpravljajo o močnih in šibkih točkah nastalih člankov.
Splošni cilji
- Izboljšanje pisnih veščin
- Spoznavanje objektivnosti in subjektivnosti v novinarstvu
Aktivnosti
Teorija (10 minut) - frontalno
Učitelj_ica predstavi teorijo.
Aim: učenci_ke prejmejo osnovno razumevanje objektivnosti/subjektivnosti pri poročanju.
Vaja (15 minut) - individualno
Učenci_ke napišejo kratek članek z 200 besedami o dogodku, ki se je nedavno zgodil v šoli.
Aim: učenci_ke izpilijo svoje pisne sposobnosti in izboljšajo pripovedovalske sposobnosti.
Vaja (40 minut) - skupinsko delo
Učenci_ke preberejo vse članke in se seznanijo z vsebino – nato jih v skupinah razvrstijo od najbolj subjektivnih do najbolj objektivnih. Na koncu skupine primerjajo svoje uvrstitve.
Aim: učenci_ke izboljšajo svoje sposobnosti kritičnega ocenjevanja.
Učitelj_ica moderira razpravo v razredu o uvrstitvah in kakršnih koli nesoglasjih, ki so jih imeli učenci_ke, zakaj so besedila subjektivna ali objektivna in kako je mogoče enak dogodek videti in o njem poročati iz različnih perspektiv.
Aim: učenci_ke bolje razumejo subjektivnost in objektivnost v novinarstvu.
Ključne besede
Nasveti in priporočila
- Predstavljamo si, da je ta učna priprava še posebej uporabna za poučevanje jezikov. Če ne poučujete jezika, verjamemo, da je ta lekcija še vedno uporabna za vaše učence_ke, vendar priporočamo, da del lekcije, ki je namenjen pisanju člankov, določite za domačo nalogo – tako imate več časa v razredu za poglobljeno razpravo.
- Učence_ke je treba razdeliti v majhne skupine. Velikost skupin se lahko razlikuje.
Teorija (10 minut)
Nobeno poročanje ni zgolj objektivno in pomembno je, da se učenci_ke in vi tega zavedate. Vendar bi si morali prizadevati, da bi bila naša medijska prehrana dovolj raznolika, da ne bi slepo verjeli enemu subjektivnemu stališču.
Objektivnost v medijih je pomembna, ker pomaga zagotoviti, da so predstavljene informacije točne, nepristranske in poštene. Kadar medijske hiše informacije predstavljajo objektivno, je manj verjetno, da bodo predstavile zavajajoče informacije ali ki služijo določeni agendi. To javnosti omogoča sprejemanje informiranih odločitev na podlagi predstavljenih informacij. Poleg tega objektivnost v medijih pomaga spodbujati zaupanje in lahko prispeva k zdravi demokratični družbi. Čeprav je to vreden in plemenit cilj, lahko opazite, da temu vedno ni tako. To je zato, ker je celo dejstva mogoče predstaviti v različnih kontekstih in jim dati različne poudarke – kar posledično izkrivlja našo predstavo o njih.
Subjektivnost v medijih je lahko v določenih kontekstih problematična. Mediji, ki subjektivno predstavljajo informacije, bodo verjetneje predstavili pristranske ali zavajajoče informacije, kar lahko povzroči zmedo ali napačne informacije v javnosti. Vendar velja omeniti, da medijska subjektivnost ni vedno problematična. Nekateri mediji lahko subjektivno predstavljajo informacije kot del svojega uredniškega stališča, kar je lahko dragocen način za zagotavljanje edinstvenih perspektiv in vpogledov v aktualne dogodke.
Poleg tega so nekatere oblike medijev, kot so mnenjsko novinarstvo in uredniški članki, same po sebi subjektivne in so namenjene izražanju stališč avtorja_ice ali publikacije. V teh primerih, če mediji informacije označijo in predstavijo kot mnenja, to samo po sebi ni problematično. Zato se mora vaša diskusija z učenci_kami dvigniti nad banalno raven »subjektivnost pomeni slabo,« ampak raje preverite razloge, motivacijo in cilje za subjektivnim delom. Objektiven prispevek z napačno predstavljenimi dejstvi lahko naredi več škode kot dobro predstavljeno subjektivno mnenje v obliki prispevka.
Vaja (15 minut)
Učenci_ke naj napišejo kratek članek v dveh odstavkih o dogodku, ki se je pred kratkim zgodil v njihovem okolju – dogodek morajo dobro poznati, da lahko o njem pišejo.
Učitelj_ica naj učence_ke spodbuja, da pišejo o tistem vidiku dogodka, ki je bil za njih najbolj zanimiv, vendar morajo vsi odgovoriti na osnovna vprašanja, ki tvorijo kontekst – kdo, kaj, zakaj in kje. Kot navajajo priporočila, lahko ta del zlahka namenite tudi za domačo nalogo, vendar potem tvegate, da bodo nekateri_e učenci_ke »pozabili_e«.
Vaja (40 minut)
Učencem_kam morate dati dovolj časa za branje in razmišljanje – če vaši_e učenci_ke berejo počasneje, morda skrajšajte čas pisanja. Upoštevajte, da bodo učenci_ke morali prebrati vsa besedila in z določeno mero koncentracije – morda si celo po vsakem na kratko zapisati kakšno besedo svojih misli, da bodo lahko o njih podrobno razpravljali_e.
Štirideset minut se lahko bere kot veliko, toda glede na to, da je povprečna velikost razreda pogosto več kot 20 učencev_nk, to daje učencem_kam le malo več kot minuto za branje in razmišljanje o vsakem članku, če želimo, da imajo kakovostno razpravo o razvrščanju objektivnosti vsakega besedila. Učitelj_ica naj članke oštevilči ali na nek način označi, da jih učenci_ke lahko lažje razvrstijo.