Naše medijsko okolje: Državljani sveta

Stališča

Zelo pogosta in zelo človeška napaka je projiciranje našega pogleda na svet na druge. To ima lahko še posebej uničujoč učinek, ko razmišljamo o globalnih vprašanjih, saj se lahko lokalne in regionalne perspektive močno spremenijo, ko obiščemo različne dele sveta. Po drugi strani pa lahko nekatere razlike v naših pogledih oblikuje pristransko poročanje.

Stališče vključuje:

• Katera vprašanja se nam zdijo pomembna, tj. dvig morske gladine je pomembnejši za tiste, ki živijo na obalnih območjih, kot za tiste, ki živijo v državah brez izhoda na morje.
• Kakšno je naše dojemanje teh zadev, tj., prepoved izobešanja verskih simbolov v javnih ustanovah lahko različno dojemata veren in neveren človek.

Posamezniki

Torej, kaj lahko vpliva na naše stališče? Pogovorite se o možnih vplivih na individualni ravni s svojimi učenci_kami in naredite seznam. Nekateri od teh vplivov lahko vključujejo:

1. Naše premoženje. Bogati in revni ljudje, na primer, zelo različno razmišljajo o tem, da bi morali biti bogati ljudje obdavčeni bolj kot drugi.
2. Del sveta, v katerem živimo. Izzivi, s katerimi se srečujemo, so lahko zelo različni, odvisno od tega, kje živimo. Za ljudi, ki živijo v Avstraliji, so na primer gozdni požari bolj pereč problem kot za državljane Luksemburga.
3. Posebna zgodovina naše družbe. Glede na zgodovinske dogodke in mednarodne odnose imajo lahko različne države (in njihovi državljani) zelo različne poglede na isto vprašanje. Na primer, države EU, ki mejijo na Rusijo, Ukrajino ali Belorusijo, običajno pozivajo k večji finančni in vojaški podpori Ukrajini kot tiste, ki so bolj oddaljene od konflikta.
4. Naša stopnja izobrazbe. Stopnja izobrazbe je lahko povezana s političnimi pogledi ali celo z našim zanimanjem za teme javnega pomena.
5. Naša vera ali pomanjkanje le-te.
6. …

Novice

Takoj lahko ugotovimo, da je tisto, kar vpliva na našo perspektivo, zapleteno – parametrov je veliko in ti lahko celo medsebojno delujejo. Naredimo še korak naprej in razmislimo, kaj vpliva na stališča posameznih medijev. Poleg vplivov, ki oblikujejo percepcijo vsakega_e posameznika_ice, postane situacija, ko posamezniki_ice delujejo kot deli organizacije, še bolj kompleksna. Z učenci_kami se pogovorite o ključnih pojavih, ki lahko vplivajo na novinarje_ke in medijske hiše. Seznam bi lahko izgledal nekako takole:

1. Novinarska etika in nevtralnost. Obstajajo načela, ki naj bi jih novinarji_ke in medijske hiše spoštovali_e pri svojem poročanju.
2. Odgovornost in želja po transparentnosti in natančnosti.
3. Dobiček in priljubljenost. Medijske hiše lahko vodi dobiček, pri čemer uporabljajo taktike, kot sta uporaba klikvab in senzacionalizma, da bi pritegnili gledalce_ke, kar posledično pomeni več prihodkov od oglasov.
4. Pristranskost občinstva. Novinarske hiše lahko podležejo poročanju o tem, kar ljudje »želijo slišati«.
5. Politična pristranskost. Čeprav naj bi bile nepristranske, lahko medijske hiše zaidejo v delno poročanje.
6. Politični ali zasebni pritisk. Glede na lastništvo ali financiranje lahko mediji popuščajo pod pritiskom političnih institucij ali zasebnih subjektov ali posameznikov_ic.
7. …

Učencem_kam naročite, naj med vajo upoštevajo te vplive.

Uvod

Porabite do 10 minut, da pripravite vajo in se z razredom pogovorite o njenih podrobnostih.

Izberite temo, ki jo želite raziskati v razredu. Tema bi morala biti sporna v različnih državah (na primer dejstvo, da je bilo nogometno svetovno prvenstvo leta 2022 v Katarju, je bilo v nekaterih državah sprejeto bolj negativno zaradi kršitev človekovih pravic, medtem ko so se druge osredotočale predvsem na nogomet).

Nato učence_ke razdelite v skupine po največ pet in vsaki skupini dodelite drugo državo. Države, ki jih dodelite, morajo ustrezati vaši izbrani temi – želite dodeliti države, v katerih se splošno nacionalno in poročevalsko vzdušje okoli vaše teme razlikuje. Ena od držav, ki jih določite, je lahko »nevtralna«, tj. o zadevi poroča zelo malo ali nevtralno.

Učenci_ke naj delajo v skupinah in preberejo, kaj o določeni temi poročajo mediji v državi, ki jim je dodeljena, in se pripravijo na razpravo.

Preden skupine začnejo raziskovati, se pogovorite o naslednjem:

• Pokritost z novicami v različnih državah se lahko zelo razlikuje v različnih medijih. Na kaj morajo biti skupine pri raziskovanju pozorne? (Možni odgovor: svoboda medijev – ali lahko svobodno poročajo?; lastništvo medijev – ali lahko lastnik_ca vpliva na poročanje; velikost občinstva – ali je medij priljubljen ali pritegne majhno, zvesto občinstvo?)
• Kako sploh lahko začnemo razumeti pisano medijsko krajino tuje države? Vprašajte učence_ke za ideje. (Ena možnost je, da si ogledate zbirne podatke o porabi nacionalnih medijev in vodilnih blagovnih znamkah novic, na primer z uporabo interaktivnega spletnega mesta Reuters Digital News Report 2022).
• Očitno nimamo časa, da bi naredili popolno analizo poročanja nacionalnih medijev. Kaj lahko storimo? Za splošen pregled »razpoloženja« nacionalnega poročanja o tej temi si oglejte prvih par mest.
• Učenci_ke naj prevedejo poročanja, ki jih najdejo, z aplikacijo za prevajanje, kot je Google Translate (ki ponuja prevajanje v brskalniku Google Chrome) ali DeepL .

Dajte učencem_kam 30 minut, da poiščejo, prevedejo, preberejo in izberejo ustrezne novice za svojo skupino. Vsaka skupina mora pripraviti kratko poročilo o ustreznih novicah in izbrati člana_ico skupine, ki bo predstavil_a svoje ugotovitve. Če se jim pri pripravi poročila zatakne, jim pomagajte z naslednjimi pozivi:

• Z enim stavkom opišite novico, ki jo raziskujete.
• Kdo so udeležene zainteresirane strani, tj. osebe, skupine ali institucije?
• Kakšen je splošni pogled na to vprašanje?
• Kdo so podporniki_ice in kdo kritiki_čarke, če je primerno?
• Kakšni so lahko razlogi za to perspektivo?

Vsaka skupina naj predstavi svoje poročilo razredu. Za vsako predstavitev jim dajte 60–90 sekund.

• Kako drugačna so bila po vašem mnenju stališča, ki so jih predstavili mediji v državi, ki vam je bila dodeljena, od tistih, ki so jih predstavili drugi? Zakaj?
• Je bilo kaj presenetljivega v novicah, o katerih ste brali? Kaj pa v poročilih drugih učencev_k?
• Kakšno je vaše mnenje o temi? Mislite, da bi bilo enako, če bi odraščali v državi, ki vam je bila dodeljena?
• Kaj menite o tem, kako lahko poročanje oblikuje naše dojemanje sveta?
• Ali novice, ki jih berete, nujno odražajo splošno javno mnenje v državi, ki vam je bila dodeljena? Zakaj ali zakaj ne? (Na primer, v državah, kjer so mediji večinoma pod državnim nadzorom, je lahko poročanje v nasprotju s splošnim javnim mnenjem, če lahko ocenimo, kakšno je splošno javno mnenje v tej državi.)
• Na kakšen način mislite, da to vpliva na medkulturni dialog?