Naše medijsko okolje 2 - Razbijanje mehurčkov

Algoritmi v platformah družbenih medijev
Algoritme v platformah družbenih medijev je mogoče opredeliti kot tehnična sredstva za razvrščanje objav na podlagi ustreznosti namesto časa objave. Tako uporabnik_ca najprej vidi vsebino glede na verjetnost, da se bo dejansko ukvarjal_a z njo. Inštitut za internet in pravično družbo
Medijski mehurček
Medijski mehurček je okolje, v katerem posameznikova_ičina izpostavljenost novicam, zabavi, družbenim medijem itd. predstavlja le eno ideološko ali kulturno perspektivo in izključuje ali napačno predstavlja druga stališča. Dictionary.com

Ta učna ura se ukvarja z zloglasnimi algoritmi družbenih medijev in s tem, kako povzročajo odmevne komore: slišimo samo glasove, podobne našim, brez izpostavljenosti preostali družbi, zlasti ljudem, ki se z nami ne strinjajo.

Splošni cilji

  • Informacijska pismenost,
  • digitalna kompetenca,
  • pismenost družbenih medijev,
  • kritično mišljenje

Aktivnosti

Teorija (10 minut) - frontalno

Predstavite teorijo o osnovah delovanja algoritmov v družbenih medijih in kako se to razlikuje od resničnega življenja.

Aim: učenci_ke razumejo osnovne teoretične temelje uporabe algoritmov na platformah družbenih medijev in razliko v tem, kako dostopamo do informacij zunaj teh platform.

Primer (10 minut) - frontalno

Učitelj_ica razloži vajo, učencem_kam pokaže obe orodji in sestavi skupine.

Aim: vaja se lahko nadaljuje.

Vaja (40 minut) - razred razdeljen v skupine

Učenci_ke se poigrajo z obema orodjema in ustvarijo kratka poročila o svojih ugotovitvah.

Aim: učenci_ke izkusijo nastajanje mehurčkov z obema platformama, pri čemer spoznajo mehanizem odmevnih komor in učinek, ki ga ima to na pogled na svet posameznika_ice.

Razprava (30 minut) - razred

Učenci_ke predstavijo svoja poročila, nato pa razpravljajo o svojih ugotovitvah.

Aim: učenci_ke razmišljajo o svoji dejavnosti, razpravljajo o problemu odmevnih komor.

Vprašanja za razpravo (neobvezno) - razred

Pogovorite se o nekaterih priloženih vprašanjih.

Aim: učenci_ke izvedejo refleksijo na temo.

Nasveti in priporočila

  • To je lekcija v kateri uporabljamo precej zahtevno digitalno orodje, zato bodite odprti za odkrivanje in učenje z učenci_kami.
  • Toplo priporočamo, da imajo učenci_ke dostop do računalnika za to vajo.

Teorija (10 minut)

Večina družbenih medijev ima tako imenovani vir. To je virtualni prostor, v katerem se vsebina, kot so besedila, slike ali videoposnetki, prikaže uporabniku_ici družbenih medijev. Vsebina je lahko individualna za vsakega_o uporabnika_ico ali prilagojena različnim demografskim skupinam. Kdo pa odloča, katera vsebina bo prikazana in kako?

Resnično življenje

  • To, s čimer komuniciramo, je fizično razporejeno v prostoru.
  • Ni enotnega subjekta, ki bi nadzoroval_a informacije.
  • Distribucija informacij v prostoru je decentralizirana. Izberemo nekatera mnenja, ki jih slišimo, na primer z nakupom določene revije, vendar tudi nimamo nadzora nad veliko stvarmi, s katerimi komuniciramo, na primer pogovori, ki jih slišimo v baru.

Družbeni mediji

  • Vse, s čimer komuniciramo, je zbrano na enotnem viru.
  • Obstaja en sam subjekt (platforma družbenih medijev), ki nadzoruje pretok informacij.
  • Porazdelitev informacij sledi določenemu algoritmu – z drugimi besedami, metodi razvrščanja, ki narekuje, katera vsebina se komu prikaže in kdaj.

Platforme družbenih medijev imajo velik interes, da obdržijo svoje uporabnike_ice in povečajo njihovo sodelovanje s platformo. To pomeni, da bodo želeli prikazati vsebino, za katero se zdi, da uporabnike_ice najbolj zanima in/ali z njo najbolj komunicirajo. To vodi do tega, da imajo korporacije, ki nadzorujejo družbene medije, spodbudo za ustvarjanje algoritmov, ki nato ustvarijo odmevne komore: uporabniki_ice uživajo v gledanju vsebine, ki jim je všeč in se z njo strinjajo.

Z drugimi besedami, platforme družbenih medijev lahko uporabljajo algoritme za ciljanje na določeno ciljno skupino tako, da svoje vire prilagodijo njihovim že obstoječim željam. Platforma lahko potisne vsebino iz konzervativnih novičarskih hiš, na primer starejšim ljudem, ki so ponavadi bolj konzervativni kot mlajša populacija.

Zakaj platforme družbenih medijev to počnejo? Kratek odgovor je dobiček. Živimo v ekonomiji pozornosti – ekonomskem modelu, v katerem podjetja tekmujejo za našo pozornost kot redek in dragocen vir (vsak človek jo ima omejeno količino). Več pozornosti kot namenjamo platformi družbenih medijev, več časa porabimo zanjo, kar pomeni, da smo izpostavljeni več oglasom. Več oglasov kot vidimo in bolje kot so prilagojeni glede na to, kateri podatki o nas pravijo, da bi oseba v naši demografski kategoriji želela kupiti, večja je verjetnost, da bomo kliknili na oglas ali celo kupili izdelek, ki ga oglašuje.

Na primer, če prodajate oblačila, lahko plačate platformi družbenih medijev, da potisne oglase za »obleke za zabavo« ženskam, mlajšim od 30 let, ali poslovne obleke moškim, starim od 30 do 65 let. Platforme tako ustvarijo večino svojega dobička. Če vodite medijsko hišo, želite, da uporabniki_ce družbenih omrežij bodisi plačajo za dostop do vaše vsebine (tj. uvedete plačilni zid) bodisi obiščejo vaše spletno mesto in tam pogledajo oglase!

Primer (10 minut)

Učitelj_ica razloži vajo, učencem_kam pokaže obe orodji in sestavi skupine.

Vaja (40 minut)

Oglejmo si, kako se to odraža pri oblikovanju našega osebnega medijskega okolja. Za to vajo bomo uporabili dve digitalni orodji:

  • Split Screen, orodje za vizualizacijo mehurčkov družbenih medijev, ki prikazuje razlike v vsebini Facebook časovnice, prikazani različnim demografskim skupinam, in
  • Osome, orodje za simulacijo družbenih mehurčkov, ki prikazuje, kako se podskupine oblikujejo na družbenih medijih glede na različne parametre.

Ti dve (ali drugi podobni) orodji pomagata vizualizirati in razumeti delovanje mehurčkov in odmevnih komor. Učencem_kam pustite, da delajo v majhnih skupinah.

Deljeni zaslon

Split Screen je vir strani The Markup, ki prikazuje novice, prikazane različnim demografskim skupinam. Organiziran je v več "tekem":

  • Volivec_ka Bidena proti volilcu_ki Trumpa
  • Ženske proti moškim
  • Milenijci_ke proti boomerjem_kam

V vseh teh primerjavah lahko izberete naključni datum do 30. junija 2022 in si ogledate, katere različne novice so prikazane različnim demografskim skupinam.

Naloga: Razred razdelite v skupine (do 5 učencev_nk na skupino). Njihova naloga je izbrati določen datum in preveriti vse tri primerjave. O svojih ugotovitvah naj se pogovorijo in pripravijo kratko poročilo. Za uporabo orodja jim dajte 15 minut. Nato naj naključno izbrana skupina izbere člana_ico skupine, ki bo v 60 sekundah predstavil_a svoje ugotovitve. Naključno izberite drugo skupino, da predstavi ugotovitve, ki so v nasprotju ali se razlikujejo od tistega, kar je predstavila prva skupina. Ponavljajte, dokler vsaka skupina ni imela priložnosti za predstavitev.

Tukaj lahko dostopate do razdeljenega zaslona

Osome

Osome je simulacijska platforma, kjer so posamezniki v nekem družbenem "omrežju" prikazani kot točke grafa, pri čemer povezave med njimi pomenijo "prijateljstvo", njihove barve pa politični spekter od konzervativne (rdeče) do progresivne (modre). Simulacija ima tri parametre:

  1. Strpnost: kako toleranten_na je posameznik_cs do nasprotnih stališč;
  2. Vpliv: kako verjetno je, da bi posameznik_ca spremenil_s svoje stališče;
  3. Odstranitev prijateljstva: kako verjetno je, da bi posameznik_ca osebo izbrisal_a iz seznama prijateljev in jo zamenjal_a z novim_o prijateljem_ico.

Simulacija je preprosta: posamezniki_ice objavljajo in berejo objave drug drugega. Po zaključenem branju objave si bodisi nekoliko premislijo ali pa se razjezijo in to osebo odstranijo iz prijateljstva ter jo zamenjajo z drugo osebo.

Začnete z mrežo, kot je ta:

image3

Nerealističen primer z visoko toleranco do nasprotnih pogledov, velikim vplivom na druge in popolnim pomanjkanjem odstranjevanja prijateljstev bo pripeljal do zelo enotne družbe, v kateri so vsi »prijatelji_ce« in v nekakšni interakciji - socialni splet.

Če drastično spremenimo parametre, lahko dobimo drugačno sliko:

image1

Drug drastičen primer, z nizko toleranco do nasprotnih pogledov, velikim vplivom na druge in visokim nivojem odstranjevanja prijateljstev, bo po drugi strani ustvaril zelo polarizirano družbo, razdeljeno na različne podskupine, ki živijo v stanju popolne ločenosti.

Z nizkim vplivom so nasprotja še bolj radikalizirana:

image2

Učencem_kam predstavite Osome in jim dajte 15 minut, da se igrajo in ustvarijo poročilo o svojih ugotovitvah. Ponovno naj naključno izbrana skupina izbere člana_ico skupine, ki bo v 60 sekundah predstavil_a svoje ugotovitve. Naključno izberite drugo skupino, da predstavi ugotovitve, ki so v nasprotju ali se razlikujejo od tistega, kar je predstavila prva skupina. Ponavljajte, dokler vsaka skupina ni imela priložnosti za predstavitev.

Do Osome lahko dostopate tukaj.

Razprava (30 minut)

Učenci_ke predstavijo svoja poročila, nato pa razpravljajo o svojih ugotovitvah.

Vprašanja za razpravo (neobvezno)

  1. Ali ljudje v različnih odmevnih komorah živijo v istem svetu?
  2. Kakšne so prednosti, ki izhajajo iz vašega osebnega balončka na družbenih medijih? Kakšne so škode?
  3. Kaj bi storili glede mehurčkov na družbenih medijih?
  4. Mislite, da ste v mehurčku? Zakaj ali zakaj ne?