Debata o televiziji: Uvedli bi etnične in spolne kvote za filmske in televizijske programe.

Ta učna priprava govori o organizaciji formalne debate v razredu. Ne organiziramo – in to je ključno – razprave. Debata se od razprave razlikuje po tem, da je strukturirana in ima jasna pravila:

• Tema debate je oblikovana kot trditev, ki jo bodo nekateri_e govorci_ke podprli_e, nekateri_e pa ji nasprotovali_e. Ni prostora za kompromis; ena ekipa zmaga, druga pa izgubi;
• V tej različici formalne debate (prilagojeni za uporabo v razredu) imamo dve sodelujoči ekipi (zagovorniška in negacijska stran);
• Debaterji_ke ne morejo izbrati, katero stran zastopajo - strani se naključno dodelijo z metom kovanca:
• Pravila jasno določajo, kdo kdaj govori in koliko časa govor traja.

Za debato v razredu predlagamo naslednjo obliko:

• Vsaka ekipa ima tri govorce_ke, ki bodo imeli_e vsak 4-minutni govor;
• Med glavnimi govori (vendar šele po prvih 30 sekundah in pred zadnjimi 30 sekundami govora) lahko nasprotna ekipa vstane in postavi vprašanje. Vsak_a govorec_ka mora sprejeti in odgovoriti na vsaj eno vprašanje nasprotne ekipe. Druga možnost je, da imate po vsakem govoru 1-2-minutni čas za vprašanja – to možnost priporočamo, če želite vključiti več učencev_k in če so ti začetniki_ce v javnem nastopanju in bi jih prekinitve lahko prestrašile;
• Učenci_ke, ki ne govorijo, so sodniki_ce.

Prva_i govorca_ki (na obeh straneh) naj nastavita debato in podata začetne argumente. Nastavitev debate pomeni vzpostavitev glavnih definicij in razjasnitev teme debate (za več informacij glejte učno pripravo »Analiza trditve«). Druga_i govorca_ki morata_i predstaviti zadnje argumente, se odzvati na argumente nasprotne ekipe in obnoviti argumente svojega_e prvega_e govorca_ke. Tretja_i govorca_ki naj analizirata vse argumente, odgovorita svojim nasprotnikom_cam in obnovita svojo argumentacijo. Z drugimi besedami, vsak_a mora ponuditi pregled dogajanja v debati in podati razloge, zakaj je zmagala njuna ekipa.

Ostali_e v razredu naj delujejo kot sodniki_ce. Naj si zapisujejo in tehtajo argumente zagovorniške in negacijske strani. Naučite jih, naj bodo objektivni_e in naj ocenjujejo le govore, ki so jih slišali_e, pri čemer pustijo ob strani svoja osebna mnenja in/ali argumente in primere, ki bi jih uporabili_e če bi debatirali_e sami_e..

Če želite učence_ke bolj aktivno vključiti, lahko predlagani format vedno prilagodite več učencem_kam – imejte 6 učencev_k na ekipo in vsak_a od njih naj ima 2-minutni govor. Za postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje je mogoče uporabiti tudi ločen par učencev_nk na ekipo. Če vas zanima več formatov debate v razredu, vam priporočamo, da preberete poglavje »Debata v razredu« v Metodološkem vodniku Melita.

Ko sestavite ekipe, morajo imeti čas za pripravo. Pri pripravi argumentov naj sodelujejo tudi učenci_ke, ki ne debatirajo.

Učencem_kam dovolite uporabljati učbenike in internet, medtem ko iščejo svoje argumente. Če se vaši_e učenci_ke še vedno ne znajdejo najbolj in si argumentov ne domislijo, vam priporočamo, da začasno ustavite njihovo skupinsko delo in kot razred opravite hitro nevihto možganov ter zabeležite vse razloge za in proti trditvi.

Kolikor je le mogoče, naj učenci_ke poskušajo sami_e graditi argumente. Če imajo težave, uporabite katerega koli od spodaj navedenih argumentov, da jim date idejo o tem, kako bi lahko izgledal argument za ali proti.

Zagovorniška stran

Definicije:

Etnične in spolne kvote: najmanjši odstotek običajnih likov, ki morajo biti pripadniki_ice marginaliziranih etničnih skupnosti, in likov, ki morajo biti ženske ali spolne manjšine. To je lahko prilagodljivo pravilo, katerega natančne številke niso nujno pomembne; pomemben je princip.

1. argument: S povečanjem zastopanosti bi se borili proti ksenofobiji.

Razlaga:

a) Večina ksenofobije izvira iz nevednosti. Po naravi smo zgrajeni tako, da se bojimo neznanega – zato manjšine, etnične ali spolne, ki jih ne poznamo, izzovejo ksenofobične odzive. Toda večina tega ni dejansko sovraštvo, je nerazumevanje. Če bi bilo več takšnih likov na televiziji in v filmih, bi jim bili bolj odprti tudi v resničnem življenju.

Primer:

Obstaja veliko primerov, ko so ljudje svoje predsodke ublažili z izpostavljanjem. Pomemben primer je, koliko navijačev FC Liverpool je premagalo svoje islamofobne nagnjenosti zaradi uspeha Mo Salaha, muslimanskega nogometaša.

Učinek:

Manj ksenofobije pomeni bolj vključujočo družbo z več solidarnosti – to je že samo po sebi dovolj dober cilj, ki ga je treba doseči.

2. argument: To bi omogočilo pripovedovanje več raznolikih zgodb.

Razlaga :

a) Številne težave, s katerimi se soočajo pripadniki etničnih manjšin, ženske in spolne manjšine, so razmeroma neznane preostali družbi, ki ne more razumeti njihovih stisk. Če jih vključite kot like v oddaje in filme, je veliko več možnosti, da jih bodo podprli. Pogosto pomanjkanje podpore izhaja iz dejstva, da preostala družba ne razume, s kakšnimi težavami se soočajo.

Primer:

Ljudje so postali bolj ozaveščeni o težavah, s katerimi se srečujejo ženske in druge manjšine v zaporih, skozi oddajo »Oranžna je nova črna«, v kateri so nastopali različni liki. Marsikdo se je s tem naučil veliko o vprašanjih institucionalnega rasizma, npr.

Učinek :

Če želimo razpravljati o tem, kako pomagati marginaliziranim skupinam, moramo najprej razumeti njihove težave. Oddaje in filmi so odličen način za spodbujanje tega.

3. argument: To bi omogočilo, da bi več manjšinskih igralcev_k dobilo priložnost

Razlaga:

a) V šovbiznisu trenutno prevladuje belo, moško, cis-het prebivalstvo, ki jim tesno sledijo bele ženske. To je še posebej problematično na mestih, ki so dejansko veliko bolj raznolika.

b) To je posledica ponotranjenega rasizma, ki obstaja v industriji in se replicira institucionalno.

c) Če prisilimo industrijo, da najame več manjšinskih igralcev in igralk, lahko ustvarimo pozitivno povratno zanko, s katero bomo pravičneje porazdelili moč znotraj industrije.

Primer:

Čeprav so ZDA zelo raznolike, belopolti igralci prevzamejo veliko večino vlog, v nekaterih letih več kot 70%.

Učinek:

Skrbimo za poštenost v šovbiznisu, ker gre za posebno industrijo z daljnosežnimi posledicami, pa tudi zato, ker želimo, da so vsi sektorji družbe pošteni in vključujoči.

Negacijska stran

1. argument: Kvote bodo povzročile velik negativen odziv

Razlaga:

a) Marsikdo bo jezen_na zaradi kvot. To je tako, ker bodo populistični_e politiki_čarke to priložnost izkoristili_e za netenje jeze in sovraštva do manjšin.

b) Ta jeza bo pomenila, da bodo za veliko ljudi oddaje in filmi slabi, ne glede na to, kakšna bo dejanska vsebina.

Primer:

Ko je bil film Ghostbusters predelan, tokrat z ženskimi liki, je bil na splošno nepriljubljen in je vzbudil veliko mizoginije.

Učinek :

Kvote ne bodo imele predvidenega učinka – dejansko bodo prizadele položaj manjšin v javnosti, pozitivnih učinkov pa zaradi te iste jeze ne bo.

2. argument: Problem se že rešuje sam od sebe.

Razlaga:

a) Te spremembe ni treba uvesti. Ker so družbe postale bolj raznolike, se počasi spreminjajo tudi okusi javnosti in trg se prilagaja.

b) Če to vpeljemo, lahko celo škodujemo temu procesu, kot je pojasnjeno v prvem argumentu. To pa zato, ker se bo zdelo, da je organsko spremembo načrtovala vlada in nam je vsiljena.

Primer:

V zadnjem desetletju se je odstotek zastopanosti manjšin v umetnosti in medijih vztrajno povečeval.

Učinek:

Če vpeljemo to politiko, dejansko ogrožamo organsko rešitev. Zato je ta politika škodljiva in tudi nepotrebna.

3. argument: Umetnost bi morala biti svoboda izražanja

Razlaga:

a) Verjamemo, da mora biti umetnost svobodna. Le če je povsem svobodna, lahko dosežemo najboljše rezultate in najvišjo kakovost: neomejen umetniški proces, nemoteno izvirno idejo. Če se vmešamo v ta proces, prisilimo avtorje_ice, da vključijo stvari, ki jih prvotno niso želeli_e vključiti, kar vodi v manj naravno, bolj vsiljeno in na splošno slabšo umetnost.

Primer:

Predstavljajte si, da morate napisati zgodbo za domačo nalogo, a ko končate s pisanjem, vam učitelj pove, da morate dodati določene znake, ki jih nikoli niste nameravali imeti. To bi vašo zgodbo še poslabšalo.

Učinek :

Želimo najboljšo možno umetnost, saj je to edini način za zabavo in kvaliteto življenja, zato je ne želimo motiti.

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

1. Kdo je po vašem mnenju zmagal v debati in zakaj?
2. Kaj bi naredili drugače?
3. Ali se je vaše mnenje o temi po ogledu debate spremenilo?