Debata o družbenih medijih: Obžalujemo, da so družbeni mediji postali glavni vir novic.

Ta učna priprava govori o organizaciji formalne debate v razredu. Ne organiziramo – in to je ključno – razprave. Debata se od razprave razlikuje po tem, da je strukturirana in ima jasna pravila:

• Tema debate je oblikovana kot trditev, ki jo bodo nekateri_e govorci_ke podprli_e, nekateri_e pa ji nasprotovali_e. Ni prostora za kompromis; ena ekipa zmaga, druga pa izgubi;
• V tej različici formalne debate (prilagojeni za uporabo v razredu) imamo dve sodelujoči ekipi (zagovorniška in negacijska stran);
• Debaterji_ke ne morejo izbrati, katero stran zastopajo - strani se naključno dodelijo z metom kovanca:
• Pravila jasno določajo, kdo kdaj govori in koliko časa govor traja.

Za debato v razredu predlagamo naslednjo obliko:

• Vsaka ekipa ima tri govorce_ke, ki bodo imeli_e vsak 4-minutni govor;
• Med glavnimi govori (vendar šele po prvih 30 sekundah in pred zadnjimi 30 sekundami govora) lahko nasprotna ekipa vstane in postavi vprašanje. Vsak_a govorec_ka mora sprejeti in odgovoriti na vsaj eno vprašanje nasprotne ekipe. Druga možnost je, da imate po vsakem govoru 1-2-minutni čas za vprašanja – to možnost priporočamo, če želite vključiti več učencev_k in če so ti začetniki_ce v javnem nastopanju in bi jih prekinitve lahko prestrašile;
• Učenci_ke, ki ne govorijo, so sodniki_ce.

Prva_i govorca_ki (na obeh straneh) naj nastavita debato in podata začetne argumente. Nastavitev debate pomeni vzpostavitev glavnih definicij in razjasnitev teme debate (za več informacij glejte učno pripravo »Analiza trditve«). Druga_i govorca_ki morata_i predstaviti zadnje argumente, se odzvati na argumente nasprotne ekipe in obnoviti argumente svojega_e prvega_e govorca_ke. Tretja_i govorca_ki naj analizirata vse argumente, odgovorita svojim nasprotnikom_cam in obnovita svojo argumentacijo. Z drugimi besedami, vsak_a mora ponuditi pregled dogajanja v debati in podati razloge, zakaj je zmagala njuna ekipa.

Ostali_e v razredu naj delujejo kot sodniki_ce. Naj si zapisujejo in tehtajo argumente zagovorniške in negacijske strani. Naučite jih, naj bodo objektivni_e in naj ocenjujejo le govore, ki so jih slišali_e, pri čemer pustijo ob strani svoja osebna mnenja in/ali argumente in primere, ki bi jih uporabili_e če bi debatirali_e sami_e..

Če želite učence_ke bolj aktivno vključiti, lahko predlagani format vedno prilagodite več učencem_kam – imejte 6 učencev_k na ekipo in vsak_a od njih naj ima 2-minutni govor. Za postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje je mogoče uporabiti tudi ločen par učencev_nk na ekipo. Če vas zanima več formatov debate v razredu, vam priporočamo, da preberete poglavje »Debata v razredu« v Metodološkem vodniku Melita.

Ko sestavite ekipe, morajo imeti čas za pripravo. Pri pripravi argumentov naj sodelujejo tudi učenci_ke, ki ne debatirajo.

Učencem_kam dovolite uporabljati učbenike in internet, medtem ko iščejo svoje argumente. Če se vaši_e učenci_ke še vedno ne znajdejo najbolj in si argumentov ne domislijo, vam priporočamo, da začasno ustavite njihovo skupinsko delo in kot razred opravite hitro nevihto možganov ter zabeležite vse razloge za in proti trditvi.

Kolikor je le mogoče, naj učenci_ke poskušajo sami_e graditi argumente. Če imajo težave, uporabite katerega koli od spodaj navedenih argumentov, da jim date idejo o tem, kako bi lahko izgledal argument za ali proti.

Zagovorniška stran

Definicije:

Družbeni mediji: spletne strani in mobilne aplikacije, na katerih uporabniki_ce ustvarjajo vsebino, jo delijo in se povezujejo z ljudmi, npr. Twitter, TikTok, Facebook…

Primarni vir novic: glavni vir novic za posameznikaco, tj. kjer izvejo večino vsebine o svetu.

Argumenti:

1. argument: Družbeni mediji širijo lažne novice.

Razlaga:

a) Družbeni mediji ne preverjajo svoje vsebine kot tradicionalni viri novic, ker nimajo vedno funkcije preverjanja dejstev in imajo veliko bolj sproščene vsebinske politike – namesto urednikov_ic, ki bi poskrbeli_e, da je vsebina dobra, imajo samo skrbnike_ce, ki poskrbijo, da neka vsebina ni sovražni govor.

b) Poleg tega lahko v nasprotju z običajnimi novičarskimi mediji vsakdo deli informacije na družbenih medijih, kar pomeni, da so manj vredni zaupanja.

Primer:

Vpliv družbenih medijev je bil jasno viden v škandalu Cambridge Analytica (Cambridge Analytica škandal je bil spor glede zasebnosti podatkov uporabnikov_ic, ki se je zgodil leta 2018 in vključeval britansko politično svetovalno podjetje imenovano Cambridge Analytica ter Facebook. Razkrilo se je, da je podjetje nezakonito pridobilo osebne podatke milijonov uporabnikov_ic Facebooka brez njihove privolitve in jih uporabilo za usmerjeno politično oglaševanje med predsedniškimi volitvami v ZDA leta 2016): politične stranke bi lahko očitno uporabile družbene medije za širjenje propagande.

Učinek :

Napačne informacije na družbenih medijih lahko povzročijo veliko škodo integriteti političnih procesov in lahko škodijo demokraciji.

2. argument: Algoritmi družbenih medijev promovirajo odmevne komore in klikvabe.

Razlaga:

a) Družbeni mediji uporabljajo algoritme za razvrščanje vsebine za uporabnike_ice. Zanima jih ustvarjanje večje angažiranosti. Zato bodo dali prednost vsebini, ki je hujskaška, da bodo njihovi_e uporabniki_ce bolj jezni_e in bodo komentirali_e več.

b) Poleg tega, ker se različne skupine ljudi razburijo zaradi različnih stvari, vidijo različne stvari; zato različne skupine ljudi živijo v različnih realnostih.

Primer:

Več poskusov je pokazalo, da se dejanske novice, prikazane različnim demografskim skupinam, zelo razlikujejo (če želite to raziskati bolj podrobno, vas lahko usmerimo na učno uro Razbijanje mehurčkov).

Učinek:

Če želimo živeti v delujoči družbi, moramo imeti razumne, vključujoče in odprte razprave. Družbeni mediji spodbujajo delitve in ogorčenje.

3. argument: Družbeni mediji vodijo v zasvojenost.

Razlaga:

a) Družbeni mediji so ustvarjeni, da povzročajo odvisnost, ker družbeni mediji izkoriščajo angažiranosti ljudi – algoritem deluje le, če ostanejo na tekočem.

b) Poleg tega ta zasvojenost odvrača njihovo pozornost od bolj tradicionalnih virov novic, ki vsebujejo novice višje kakovosti.

Primer:

Številne študije so pokazale, da socialni mediji povzročajo večjo razširjenost tesnobe, depresije, osamljenosti in izgube pozornosti.

Učinek:

Ta zasvojenost je zdravju nevarna in slaba sama po sebi, na družbeni ravni pa družbo dela manj funkcionalno, saj ljudje manj sodelujejo v javnem življenju.

Negacijska stran

Argumenti:

1. argument: Na družbenih medijih je več različnih virov novic.

Razlaga:

a) Za razliko od tradicionalnih medijev, kjer bi imela ena medijska institucija svojo spletno stran, lahko na družbenih omrežjih vidite objave različnih tradicionalnih medijev, zaradi česar ste izpostavljeni številnim različnim virom, mnenjem.

b) To pomeni, da lahko vidite veliko različnih tradicionalnih medijev, pa tudi neortodoksne medije, kot so državljanski_e novinarji_ke in alternativni/neodvisni mediji.

Primer:

Arabska pomlad je dober primer časa, ko so družbeni mediji državljanom_kam omogočali dostop do različnih virov informacij - tradicionalni mediji ne bi bili dovolj za nastanek družbenih gibanj.

Učinek:

Družbeni mediji omogočajo državljanom_kam večjo možnost dostopa do zelo raznolike mešanice mnenj. To pa vodi v bolj odprto družbo z večjo izpostavljenostjo različnim medijem.

2. argument: Ljudje dostopajo do več vsebine na družbenih medijih.

Razlaga:

a) Ljudje uživajo v uporabi družbenih medijev in jih uporabljajo bolj, kot bi sicer uporabljali tradicionalne medije. To pomeni, da porabijo več časa za vsebino.

b) Izpostavljeni_e so tudi več različnim vsebinam, kar pomeni, da tudi če ne kliknejo na vsak naslov, še vedno vsaj približno vedo, kaj se dogaja.

Primer:

Ljudje imajo zdaj večji dostop do informacij kot pred petdesetimi ali več leti, kar pomeni, da vedo več o svetu.

Učinek:

Družbeni mediji vodijo do tega, da ljudje vedo več in imajo več informacij – to pa izboljšuje kakovost javnega diskurza in razprave.

3. argument: Družbeni mediji omogočajo vzpon neodvisnih medijev.

Razlaga:

a) Pred družbenimi mediji je bilo težko ustanoviti medijsko organizacijo, ker ste potrebovali veliko denarja za tiskanje, oddajanje itd. To je omejilo lastništvo medijev na močne in bogate – manj medijskih hiš je bilo neodvisnih.

b) Tudi če bi lahko ustanovili svojo medijsko hišo, ste imeli še vedno težave pri pridobivanju občinstva, ker je bilo težko doseči ljudstvo. S socialnimi mediji je veliko lažje privabiti novo občinstvo.

Primer:

V obdobju družbenih medijev se je pojavilo veliko več neodvisnih in alternativnih medijskih organizacij.

Učinek:

Dejstvo, da je lažje ustanoviti medijsko organizacijo, pomeni, da je manj ovir za posredovanje informacij, zaradi česar je težje nadzorovati informacije.

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

1. Kdo je po vašem mnenju zmagal v debati in zakaj?
2. Kaj bi naredili drugače?
3. Ali se je vaše mnenje o temi po ogledu debate spremenilo?