Debata o lastništvu medijev: Raje imamo medije v javni lasti kot medijska podjetja v zasebni lasti.

Ta učna priprava govori o organizaciji formalne debate v razredu. Ne organiziramo – in to je ključno – razprave. Debata se od razprave razlikuje po tem, da je strukturirana in ima jasna pravila:

• Tema debate je oblikovana kot trditev, ki jo bodo nekateri_e govorci_ke podprli_e, nekateri_e pa ji nasprotovali_e. Ni prostora za kompromis; ena ekipa zmaga, druga pa izgubi;
• V tej različici formalne debate (prilagojeni za uporabo v razredu) imamo dve sodelujoči ekipi (zagovorniška in negacijska stran);
• Debaterji_ke ne morejo izbrati, katero stran zastopajo - strani se naključno dodelijo z metom kovanca:
• Pravila jasno določajo, kdo kdaj govori in koliko časa govor traja.

Za debato v razredu predlagamo naslednjo obliko:

• Vsaka ekipa ima tri govorce_ke, ki bodo imeli_e vsak 4-minutni govor;
• Med glavnimi govori (vendar šele po prvih 30 sekundah in pred zadnjimi 30 sekundami govora) lahko nasprotna ekipa vstane in postavi vprašanje. Vsak_a govorec_ka mora sprejeti in odgovoriti na vsaj eno vprašanje nasprotne ekipe. Druga možnost je, da imate po vsakem govoru 1-2-minutni čas za vprašanja – to možnost priporočamo, če želite vključiti več učencev_k in če so ti začetniki_ce v javnem nastopanju in bi jih prekinitve lahko prestrašile;
• Učenci_ke, ki ne govorijo, so sodniki_ce.

Prva_i govorca_ki (na obeh straneh) naj nastavita debato in podata začetne argumente. Nastavitev debate pomeni vzpostavitev glavnih definicij in razjasnitev teme debate (za več informacij glejte učno pripravo »Analiza trditve«). Druga_i govorca_ki morata_i predstaviti zadnje argumente, se odzvati na argumente nasprotne ekipe in obnoviti argumente svojega_e prvega_e govorca_ke. Tretja_i govorca_ki naj analizirata vse argumente, odgovorita svojim nasprotnikom_cam in obnovita svojo argumentacijo. Z drugimi besedami, vsak_a mora ponuditi pregled dogajanja v debati in podati razloge, zakaj je zmagala njuna ekipa.

Ostali_e v razredu naj delujejo kot sodniki_ce. Naj si zapisujejo in tehtajo argumente zagovorniške in negacijske strani. Naučite jih, naj bodo objektivni_e in naj ocenjujejo le govore, ki so jih slišali_e, pri čemer pustijo ob strani svoja osebna mnenja in/ali argumente in primere, ki bi jih uporabili_e če bi debatirali_e sami_e..

Če želite učence_ke bolj aktivno vključiti, lahko predlagani format vedno prilagodite več učencem_kam – imejte 6 učencev_k na ekipo in vsak_a od njih naj ima 2-minutni govor. Za postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje je mogoče uporabiti tudi ločen par učencev_nk na ekipo. Če vas zanima več formatov debate v razredu, vam priporočamo, da preberete poglavje »Debata v razredu« v Metodološkem vodniku Melita.

Ko sestavite ekipe, morajo imeti čas za pripravo. Pri pripravi argumentov naj sodelujejo tudi učenci_ke, ki ne debatirajo.

Učencem_kam dovolite uporabljati učbenike in internet, medtem ko iščejo svoje argumente. Če se vaši_e učenci_ke še vedno ne znajdejo najbolj in si argumentov ne domislijo, vam priporočamo, da začasno ustavite njihovo skupinsko delo in kot razred opravite hitro nevihto možganov ter zabeležite vse razloge za in proti trditvi.

Kolikor je le mogoče, naj učenci_ke poskušajo sami_e graditi argumente. Če imajo težave, uporabite katerega koli od spodaj navedenih argumentov, da jim date idejo o tem, kako bi lahko izgledal argument za ali proti.

Zagovorniška stran

Definicije:

Javni mediji: javni mediji so mediji v lasti in upravljanju vlade. Lahko se financirajo z državnimi subvencijami, dobrodelnimi donacijami in drugimi oblikami javnega financiranja.

Mediji v zasebni lasti: Zasebni mediji se nanašajo na vse medijske hiše ali organizacije, ki so v lasti in upravljanju zasebnikov_ic, podjetij ali korporacij in ne vlade. Zasebne medijske organizacije se za financiranje svojih dejavnosti običajno zanašajo na prihodke od oglaševanja, naročnin in drugih oblik finančne podpore. Lahko imajo tudi dobiček, kar pomeni, da se osredotočajo na ustvarjanje dohodka za svoje lastnike_ce ali delničarje_ke.

1. argument: Javni mediji so bolj zanesljiv in zaupanja vreden vir informacij kot zasebni mediji.

Razlaga:

Ker javni mediji niso zavezani oglaševalcem ali kakršnim koli posebnim interesom, lahko svobodno poročajo o temah objektivno in nepristransko. Ker njihovo financiranje ni odvisno od muhavosti oglaševalcev_k, lahko objektivneje ocenijo stanje in poročajo bolj resnično.

Primer:

Na primer, javni medij, kot je BBC, lahko poroča o kontroverznem političnem vprašanju brez strahu pred izgubo prihodka od oglaševanja, medtem ko se lahko medij v zasebni lasti izogne poročanju o tem vprašanju ali usmerja svoje poročanje tako, da bi zadovoljil oglaševalce_ke ali ohranil določeno podobo.

Učinek:

Dostop do nepristranskih in natančnih informacij je ključnega pomena za dobro obveščeno demokracijo, javni mediji pa to storitev zagotavljajo javnosti.

2. argument: Javni mediji služijo potrebam in interesom celotne skupnosti in ne le izbrancev_nk.

Razlaga:

Ker se javni mediji financirajo iz virov, kot so vladne podpore in dobrodelne donacije, namesto z oglaševanjem, se lahko osredotočijo na ustvarjanje vsebin, ki služijo javnemu dobremu in obravnavajo različne interese skupnosti.

Po drugi strani pa zasebne medije motivira predvsem dobiček in lahko dajejo prednost vsebini, ki bo pritegnila največ oglaševalcev_k ali ustvarila največ prihodkov, namesto vsebine, ki je informativna ali koristna za javnost.

Javni medij lahko na primer pripravi dokumentarni film o lokalnem okoljskem vprašanju, ki vpliva na celotno skupnost, medtem ko se zasebni medij lahko odloči za predvajanje bolj senzacionalnega ali komercialno uspešnega programa.

Učinek :

S tem ko služijo potrebam in interesom celotne skupnosti, javni mediji pomagajo spodbujati bolj informirane in angažirane državljane_ke.

Negacijska stran

1. argument: Zasebni mediji lahko zaradi profitnega motiva delujejo bolj učinkovito in uspešno kot javni mediji.

Razlaga:

Ker zasebne medije poganja želja po ustvarjanju dobička, imajo močno spodbudo za zmanjševanje stroškov in učinkovito delovanje, da bi povečali prihodke. To lahko pripelje do tega, da bodo lahko zasebni mediji hitreje in ceneje proizvajali vsebino kot javni mediji, ki so lahko omejeni zaradi birokracije in omejenega financiranja.

Primer:

Na primer, tiskovna organizacija v zasebni lasti lahko vlaga v novo tehnologijo ali uporabi samostojne poročevalce_ke, da hitreje in po nižji ceni ustvari vrhunske novice kot javno financirana tiskovna organizacija.

Učinek:

Sposobnost hitre in učinkovite produkcije in razširjanja visokokakovostnih vsebin je bistvena, zlasti v vse hitrejšem medijskem okolju.

2. argument: Zasebni mediji imajo večjo raznolikost in konkurenco, kar vodi k večji raznolikosti zastopanih stališč in perspektiv.

Razlaga:

Ker obstaja veliko različnih medijskih hiš v zasebni lasti, od katerih ima vsak svoj poslovni model in ciljno občinstvo, je v medijski krajini predstavljena večja raznolikost stališč in perspektiv. V nasprotju s tem imajo lahko javni mediji bolj omejen obseg stališč, ker jih financira vlada ali ena sama organizacija. Če ima država samo eno, državno medijsko hišo, je to lahko celo nevarno.

Primer:

Na primer, država z mešanico zasebnih in javnih medijev ima lahko vrsto novičarskih hiš, ki zastopajo različne politične ideologije, medtem ko ima lahko država, ki ima samo javne medije, bolj homogeno medijsko krajino.

Učinek:

Sposobnost dostopa do raznolikih stališč in perspektiv je izjemno pomembna za dobro obveščeno in odprto družbo.

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

1. Kdo je po vašem mnenju zmagal v debati in zakaj?
2. Kaj bi naredili drugače?
3. Ali se je vaše mnenje o temi po ogledu debate spremenilo?