Debata o podcastih: Obžalujemo vzpon priljubljenosti podcastov.

Ta učna priprava govori o organizaciji formalne debate v razredu. Ne organiziramo – in to je ključno – razprave. Debata se od razprave razlikuje po tem, da je strukturirana in ima jasna pravila:

• Tema debate je oblikovana kot trditev, ki jo bodo nekateri_e govorci_ke podprli_e, nekateri_e pa ji nasprotovali_e. Ni prostora za kompromis; ena ekipa zmaga, druga pa izgubi;
• V tej različici formalne debate (prilagojeni za uporabo v razredu) imamo dve sodelujoči ekipi (zagovorniška in negacijska stran);
• Debaterji_ke ne morejo izbrati, katero stran zastopajo - strani se naključno dodelijo z metom kovanca:
• Pravila jasno določajo, kdo kdaj govori in koliko časa govor traja.

Za debato v razredu predlagamo naslednjo obliko:

• Vsaka ekipa ima tri govorce_ke, ki bodo imeli_e vsak 4-minutni govor;
• Med glavnimi govori (vendar šele po prvih 30 sekundah in pred zadnjimi 30 sekundami govora) lahko nasprotna ekipa vstane in postavi vprašanje. Vsak_a govorec_ka mora sprejeti in odgovoriti na vsaj eno vprašanje nasprotne ekipe. Druga možnost je, da imate po vsakem govoru 1-2-minutni čas za vprašanja – to možnost priporočamo, če želite vključiti več učencev_k in če so ti začetniki_ce v javnem nastopanju in bi jih prekinitve lahko prestrašile;
• Učenci_ke, ki ne govorijo, so sodniki_ce.

Prva_i govorca_ki (na obeh straneh) naj nastavita debato in podata začetne argumente. Nastavitev debate pomeni vzpostavitev glavnih definicij in razjasnitev teme debate (za več informacij glejte učno pripravo »Analiza trditve«). Druga_i govorca_ki morata_i predstaviti zadnje argumente, se odzvati na argumente nasprotne ekipe in obnoviti argumente svojega_e prvega_e govorca_ke. Tretja_i govorca_ki naj analizirata vse argumente, odgovorita svojim nasprotnikom_cam in obnovita svojo argumentacijo. Z drugimi besedami, vsak_a mora ponuditi pregled dogajanja v debati in podati razloge, zakaj je zmagala njuna ekipa.

Ostali_e v razredu naj delujejo kot sodniki_ce. Naj si zapisujejo in tehtajo argumente zagovorniške in negacijske strani. Naučite jih, naj bodo objektivni_e in naj ocenjujejo le govore, ki so jih slišali_e, pri čemer pustijo ob strani svoja osebna mnenja in/ali argumente in primere, ki bi jih uporabili_e če bi debatirali_e sami_e..

Če želite učence_ke bolj aktivno vključiti, lahko predlagani format vedno prilagodite več učencem_kam – imejte 6 učencev_k na ekipo in vsak_a od njih naj ima 2-minutni govor. Za postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje je mogoče uporabiti tudi ločen par učencev_nk na ekipo. Če vas zanima več formatov debate v razredu, vam priporočamo, da preberete poglavje »Debata v razredu« v Metodološkem vodniku Melita.

Ko sestavite ekipe, morajo imeti čas za pripravo. Pri pripravi argumentov naj sodelujejo tudi učenci_ke, ki ne debatirajo.

Učencem_kam dovolite uporabljati učbenike in internet, medtem ko iščejo svoje argumente. Če se vaši_e učenci_ke še vedno ne znajdejo najbolj in si argumentov ne domislijo, vam priporočamo, da začasno ustavite njihovo skupinsko delo in kot razred opravite hitro nevihto možganov ter zabeležite vse razloge za in proti trditvi.

Kolikor je le mogoče, naj učenci_ke poskušajo sami_e graditi argumente. Če imajo težave, uporabite katerega koli od spodaj navedenih argumentov, da jim date idejo o tem, kako bi lahko izgledal argument za ali proti.

Zagovorniška stran

Definicije:

Podcast: Podcast je zvočna datoteka, ki je na voljo na spletu za prenos in pretakanje. Včasih jih radi imenujemo tudi radio na zahtevo. Podcasti so običajno ustvarjeni kot serije, nove epizode pa so na voljo po rednem urniku. Vsakdo jih lahko ustvari in pokrivajo različne teme, od novic in politike do zabave in osebnih zgodb.

1. argument: Podcasti lahko prispevajo k širjenju napačnih informacij.

Razlaga:

Ker lahko vsak_a ustvari podcast, obstaja tveganje, da bodo ljudje poslušali napačne ali zavajajoče informacije in jim verjeli. To je lahko še posebej zaskrbljujoče v kontekstu novic in politike, kjer so natančne informacije ključnega pomena. Podcasti se pogosto zanašajo na senzacionalizem, osebna mnenja in anekdote, ne pa na dejstva in dokaze, da bi pritegnili poslušalce, saj se običajno financirajo prek oglasov ali storitev, kot je Patreon, kar lahko vodi do širjenja napačnih informacij.

Primer:

Podcast, ki trdi, da COVID-19 ni resnična bolezen, je dober primer, kako lahko podcasti razširjajo lažne informacije. Zaradi teh napačnih informacij lahko ljudje ne sprejmejo potrebnih varnostnih ukrepov za zaščito sebe in drugih.

Učinek:

Vpliv dezinformacij je lahko velik. Lahko povzroči zmedo javnosti, nezaupanje v legitimne vire informacij in celo škoduje javnemu zdravju.

2. argument: Podcasti lahko prispevajo k polarizaciji družbe.

Razlaga:

Podcasti so lahko močno orodje za širjenje določenega stališča in ker ljudje vedno bolj uporabljajo medije, ki potrjujejo njihova obstoječa prepričanja, lahko postanejo bolj utrjeni v teh prepričanjih in manj odprti za alternativne perspektive. Podcasti pogosto predstavljajo enostranski pogled na težavo in ustvarjajo mehurček, kjer ljudje slišijo samo ideje, ki so v skladu z njihovimi prepričanji.

Primer:

Politični podkast, ki predstavlja le eno stran političnega vprašanja, lahko prispeva k polarizaciji družbe z ustvarjanjem odmevne komore, ki samo potrjuje obstoječa prepričanja poslušalcev_lk.

Učinek:

Če se ljudje bolj utrdijo v lastnih prepričanjih je manj verjetno, da bodo razmišljali o alternativnih perspektivah, kar vodi v družbo, v kateri je manj verjetno, da bodo našli skupni jezik o pomembnih vprašanjih, kar je nujno za delujočo demokracijo. Lahko vodi tudi do pomanjkanja kritičnega mišljenja in nezmožnosti konstruktivnega dialoga o pomembnih vprašanjih.

Negacijska stran

1. argument: Podcasti so lahko učinkovit način za izmenjavo informacij in idej.

Razlaga:

Podcasti so dostopen in priročen način za dostop ljudi do informacij in idej o različnih temah. Izdela jih lahko kdorkoli, zaradi česar so odličen način za odkrivanje različnih pogledov in učenje od strokovnjakov_inj na določenem področju. Ker lahko podcasti zajemajo karkoli, to pomeni, da jih bodo ljudje verjetno poslušali, saj bodo zagotovo našli temo, ki jih zanima. Podcasti so lahko zabavna in privlačna oblika medijev, ker jih lahko poslušate med opravljanjem drugih nalog, kot je vožnja, čiščenje ali telovadba. Ponujajo tudi priložnost za učenje in zabavo hkrati.

Primer:

Podcast, ki pokriva različne poglede na politično vprašanje, lahko zagotovi dobro zaokroženo razumevanje vprašanja in ne le enostranskega pogleda.

Učinek:

Dobimo bolje obveščeno in bolj radovedno javnost z dostopom do najrazličnejših idej in pogledov.

2. argument: Podcasti so lahko odličen način za povezovanje z drugimi.

Razlaga:

Podcasti so lahko odličen način, da se ljudje povežejo z drugimi, ki imajo enake interese in strasti. Podcasti imajo pogosto namenske skupnosti poslušalcev_k, ki razpravljajo o epizodah in izmenjujejo svoje misli. Podcasti so lahko tudi odličen način, da se ljudje povežejo s strokovnjaki_njami, ne le s podobno mislečimi posamezniki_cami.

Primer:

Podcast, ki pokriva določen hobi ali zanimanje, lahko ustvari skupnost ljudi, ki imajo isti hobi ali zanimanje.

Učinek:

Vpliv tega je lahko občutek skupnosti, povezanosti in pripadnosti za ljudi, ki poslušajo podcaste, in tudi priložnost, da se učijo od drugih, ki imajo enaka zanimanja.

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

1. Kdo je po vašem mnenju zmagal v debati in zakaj?
2. Kaj bi naredili drugače?
3. Ali se je vaše mnenje o temi po ogledu debate spremenilo?