Debata o financiranju medijev: Raje imamo modele financiranja medijev, ki se opirajo predvsem na oglaševanje, kot modele, ki se opirajo predvsem na naročnine.

Ta učna priprava govori o organizaciji debate na temo financiranja medijev. Poleg navodil vsebuje tudi argumente za obe strani, ki vam bodo v pomoč pri pripravi.

Splošni cilji

  • Javno nastopanje,
  • Argumentacija,
  • Kritično mišljenje,
  • Debata

Aktivnosti

Teorija (15 minut) - frontalno

Učitelj_ica razloži pravila debatnega formata in pove debatno trditev.

Aim: učenci_ke razumejo nalogo.

Vaja (30 minut) - skupinsko delo

Učenci_ke pripravijo svoje argumente in govore.

Aim: učenci_ke se pripravljajo na izvedbo debate.

Predstavitve (30 minut) - razred

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

Aim: učenci_ke sodelujejo v debati kot govorci_ke ali sodniki_ce.

Razprava (15 minut) - razred

Razred se pogovori o debati, pri čemer učitelj_ica poskrbi, da lahko učenci_ke, ki niso nastopili_e, izrazijo svoje mnenje o debati.

Aim: učenci_ke razmislijo o debati, ki so jo pravkar slišali_e.

Nasveti in priporočila

  • Uporabite argumente, navedene kot primere v tej pripravi, da pomagate neizkušenim učencem_kam, če imajo težave.
  • Drugi načini uporabe pripravljenih argumentov se lahko razlikujejo glede na zahtevnost teme. Vse teme predstavljene v teh pripravah, lahko debatirajo vsi_e učenci_ke, odvisne so samo od količine priprav, ki jih pred uro vložite vanje. Če gre za zelo zahtevno temo, lahko spodaj pripravljene argumente pokažete učencem_kam, da jih bodo še vedno nadaljnje razvijali_e, vendar jim bo to dalo osnovno idejo, kje začeti. Če menite, da bi vaši_e učenci_ke morda težko našli_e ideje za argumente, priporočamo, da jim podate teze za argumente in jim dovolite, da jih razvijejo v svojem tempu.
  • Preden se lotite te (ali katere koli druge priprave naslovljene »Debata«) učne priprave, poskrbite, da boste najprej obravnavali učne vsebina, kot sta »Osnovna struktura argumenta« in »Analiza trditve«.

Teorija (15 minut)

Ta učna priprava govori o organizaciji formalne debate v razredu. Ne organiziramo – in to je ključno – razprave. Debata se od razprave razlikuje po tem, da je strukturirana in ima jasna pravila:

  • Tema debate je oblikovana kot trditev, ki jo bodo nekateri_e govorci_ke podprli_e, nekateri_e pa ji nasprotovali_e. Ni prostora za kompromis; ena ekipa zmaga, druga pa izgubi;
  • V tej različici formalne debate (prilagojeni za uporabo v razredu) imamo dve sodelujoči ekipi (zagovorniška in negacijska stran);
  • Debaterji_ke ne morejo izbrati, katero stran zastopajo - strani se naključno dodelijo z metom kovanca:
  • Pravila jasno določajo, kdo kdaj govori in koliko časa govor traja.

Za debato v razredu predlagamo naslednjo obliko:

  • Vsaka ekipa ima tri govorce_ke, ki bodo imeli_e vsak 4-minutni govor;
  • Med glavnimi govori (vendar šele po prvih 30 sekundah in pred zadnjimi 30 sekundami govora) lahko nasprotna ekipa vstane in postavi vprašanje. Vsak_a govorec_ka mora sprejeti in odgovoriti na vsaj eno vprašanje nasprotne ekipe. Druga možnost je, da imate po vsakem govoru 1-2-minutni čas za vprašanja – to možnost priporočamo, če želite vključiti več učencev_k in če so ti začetniki_ce v javnem nastopanju in bi jih prekinitve lahko prestrašile;
  • Učenci_ke, ki ne govorijo, so sodniki_ce.

Prva_i govorca_ki (na obeh straneh) naj nastavita debato in podata začetne argumente. Nastavitev debate pomeni vzpostavitev glavnih definicij in razjasnitev teme debate (za več informacij glejte učno pripravo »Analiza trditve«). Druga_i govorca_ki morata_i predstaviti zadnje argumente, se odzvati na argumente nasprotne ekipe in obnoviti argumente svojega_e prvega_e govorca_ke. Tretja_i govorca_ki naj analizirata vse argumente, odgovorita svojim nasprotnikom_cam in obnovita svojo argumentacijo. Z drugimi besedami, vsak_a mora ponuditi pregled dogajanja v debati in podati razloge, zakaj je zmagala njuna ekipa.

Ostali_e v razredu naj delujejo kot sodniki_ce. Naj si zapisujejo in tehtajo argumente zagovorniške in negacijske strani. Naučite jih, naj bodo objektivni_e in naj ocenjujejo le govore, ki so jih slišali_e, pri čemer pustijo ob strani svoja osebna mnenja in/ali argumente in primere, ki bi jih uporabili_e če bi debatirali_e sami_e..

Če želite učence_ke bolj aktivno vključiti, lahko predlagani format vedno prilagodite več učencem_kam – imejte 6 učencev_k na ekipo in vsak_a od njih naj ima 2-minutni govor. Za postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje je mogoče uporabiti tudi ločen par učencev_nk na ekipo. Če vas zanima več formatov debate v razredu, vam priporočamo, da preberete poglavje »Debata v razredu« v Metodološkem vodniku Melita.

Vaja (30 minut)

Ko sestavite ekipe, morajo imeti čas za pripravo. Pri pripravi argumentov naj sodelujejo tudi učenci_ke, ki ne debatirajo.

Učencem_kam dovolite uporabljati učbenike in internet, medtem ko iščejo svoje argumente. Če se vaši_e učenci_ke še vedno ne znajdejo najbolj in si argumentov ne domislijo, vam priporočamo, da začasno ustavite njihovo skupinsko delo in kot razred opravite hitro nevihto možganov ter zabeležite vse razloge za in proti trditvi.

Kolikor je le mogoče, naj učenci_ke poskušajo sami_e graditi argumente. Če imajo težave, uporabite katerega koli od spodaj navedenih argumentov, da jim date idejo o tem, kako bi lahko izgledal argument za ali proti.

Zagovorniška stran

Definicije:

Oglaševalski model: medij, ki je brezplačen za branje, vendar vsebuje oglase.

Naročniški model: mediji, katerega vsebine so skrite za plačljivim zidom.

1. argument: Oglaševalske medije bere več ljudi

Razlaga:

a) Večine ljudi novice ne zanimajo dovolj, da bi zanje plačevali_e naročnino. To pomeni, da je zelo malo možnosti, da se bodo dejansko ukvarjali z mediji, ki temeljijo na naročnini, medtem ko obstaja veliko večja možnost, da berejo medije, ki temeljijo na oglaševanju, saj so brezplačni.

b) Ljudje se lahko odločijo za dostop do zgodb, ki jih zanimajo, ne da bi kupili celoten paket, kar pomeni, da tudi če jih manj zanima, bodo imeli dostop do več informacij.

Primer:

Mediji, ki temeljijo na oglaševanju, imajo veliko več bralcev_k kot mediji, ki temeljijo na naročnini.

Učinek:

Želimo, da ljudje vedo, kaj se dogaja. Če sploh ne spremljajo novic, ne morejo biti aktivni_e državljani_ke. Tudi če je kakovost novic nekoliko nižja, smo to pripravljeni zamenjati za večjo branost.

2. argument: Mediji, ki temeljijo na oglaševanju, ustvarjajo bolj raznoliko vsebino

Razlaga:

a) Naročniški mediji morajo prepričati veliko ljudi, da se naročijo, da lahko ustvarijo vsebino. Zato je večja verjetnost, da bodo pokrivali splošne vsebine, saj je naročnike_ce lažje pridobiti, če pokrivaš široko paleto tem.

b) Zaradi naročniških medijev je pokrivanje specializiranih vsebin manj verjetno in tudi težje, ker so te tržne niše manjše. Primerjalno lahko mediji, ki temeljijo na oglaševanju, dobijo več dohodka tudi v nišni temi, saj ne potrebujejo, da ljudje zanje plačajo, samo da jih berejo. To je zato, ker bi marsikoga morda občasno zanimalo branje o specializirani temi, vendar se nanjo ne bi naročili.

Primer:

Večina velikih medijskih ustanov je splošnih novičarskih organizacij in ne specializiranih organizacij. Obstaja le nekaj naročniških specializiranih medijev.

Učinek:

Cenimo dejstvo, da lahko pišete tudi o specializiranih temah - zaradi tega je vsebina bolj raznolika in omogoča višjo kakovost razprave.

3. argument: Mediji, ki temeljijo na oglaševanju, omogočajo bolj neodvisne medije

Razlaga:

a) Medijske pokrajine, ki temeljijo na naročninah, imajo res visoko vstopno oviro. Če nameravate zaračunavati naročnino, potrebujete veliko denarja za zagon svojih medijev, saj morate vložiti veliko denarja, preden taki mediji začnejo ustvarjati profit.

b) Zaradi tega si lahko le zelo bogati_e posamezniki_ce in medijske korporacije privoščijo odpiranje novih medijskih ustanov, medtem ko si ostala družba ne more – z oglaševanjem pa si lahko privoščijo, da začnejo z majhnimi mediji in počasi gradijo.

Primer:

Večina neodvisnih in alternativnih medijskih ustanov je sponzoriranih z oglaševanjem, ne z naročnino.

Učinek:

Več neodvisnih in alternativnih medijev pomeni, da javnost sliši več pogledov, kar bogati razpravo in zagotavlja pravičnejšo zastopanost.

Negacijska stran

1. argument: Naročnina zagotavlja kakovost

Razlaga:

a) Mediji, ki temeljijo na naročnini, si prizadevajo ljudi vsak mesec prepričati, da jim plačajo - to pomeni, da je ovira uspeha postavljena veliko višje, ker morate dejansko zagotoviti kakovost, v nasprotju z mediji, ki temeljijo na oglaševanju, in morajo zagotoviti samo klike.

Primer:

Ogledate si lahko večino medijev, ki temeljijo na naročnini, in vidite, da so bistveno kakovostnejši od medijev, ki temeljijo na oglaševanju. V Veliki Britaniji lahko na primer primerjamo Daily Mail, ki temelji predvsem na oglaševanju in je izjemno nizke kakovosti in The Independent, ki temelji na naročninah in je veliko višje kakovosti.

Učinek:

Želimo imeti boljše medije — ni pomembno le, koliko ljudi bere in dostopa do medijev, ampak tudi, kakšna je kakovost medijev. Ljudje bodo vedno brali novice, razlika je le v kakovosti.

2. argument: Mediji, ki temeljijo na oglaševanju, nasičijo medijsko pokrajino s klikvabami.

Razlaga:

a) Mediji, ki temeljijo na oglaševanju, imajo več klikov, kot zvestih bralcev_k. Zato se bodo na vse pretege trudili pridobiti čim več klikov. To pomeni, da se bodo osredotočili na vsebino, ki vabi občinstvo h klikanju, kar običajno pomeni bolj vsakdanje teme in zavajajoče naslove.

b) Poleg tega bodo novice prikazali tudi na bolj škandalozen način, ker imajo izrecno cilj izzvati določen odziv.

c) Objavljajo toliko te vsebine – ker jim je bolj pomembna količina kot kakovost, število klikov – da bodo nasičili medijsko krajino in ljudje bodo počasi izgubili zanimanje za vse novice.

Primer:

Vidimo lahko veliko primerov tega, na primer mediji, ki temeljijo na oglaševanju, pogosto poročajo o »nenavadnih nesrečah,« kriminalu, škandalih in gradivu iz rumenih časopisov. Pogosto bodo zavajali tudi z naslovi, na primer: »Ne boste verjeli, kaj je rekel XYZ.«

Učinek:

Ljudje bodo postali bolj apatični do novic na splošno, kar je slabo in državljane_ke dela manj aktivne.

3. argument: Naročniški mediji zagotavljajo boljše pogoje za delo novinarjev_k

Razlaga:

a) Oglaševalski mediji so praviloma finančno manj stabilni, zaradi česar so plače tamkajšnjih novinarjev_k običajno nižje.

b) Mediji, ki temeljijo na oglaševanju, so bolj odvisni od rezultatov člankov – cenijo kakovost pred kvantiteto – in to pomeni, da so novinarji_ke pod večjim pritiskom.

c) Obe točki skupaj vodita do zelo strupenega okolja, ki posledično znižuje tudi kakovost tovrstnih medijev: večina izkušenih novinarjev_k si najde drugo delo.

Primer:

Fluktuacija novinarjev_k je lahko veliko večja v oglaševalskih medijih, kar nakazuje, da so razmere za delo res slabe.

Učinek:

Nizka kakovost dela je sama po sebi slaba, saj negativno vpliva na novinarje_ke, zaradi česar na terenu delajo manj izkušeni novinarji_ke.

Odmor

Predstavitve (30 minut)

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

Razprava (15 minut)

  1. Kdo je po vašem mnenju zmagal v debati in zakaj?
  2. Kaj bi naredili drugače?
  3. Ali se je vaše mnenje o temi po ogledu debate spremenilo?