Debata o akademskem piratstvu: Verjamemo, da je legitimno piratizirati akademske članke

Ta učna priprava govori o organizaciji debate na temo moralnosti akademskega piratstva. Poleg navodil vsebuje tudi argumente za obe strani, ki vam bodo v pomoč pri pripravi.

Splošni cilji

  • Javno nastopanje,
  • Argumentacija,
  • Kritično mišljenje,
  • Debata

Aktivnosti

Teorija (15 minut) - frontalno

Učitelj_ica razloži pravila debatnega formata in pove debatno trditev.

Aim: učenci_ke razumejo nalogo.

Vaja (30 minut) - skupinsko delo

Učenci_ke pripravijo svoje argumente in govore.

Aim: učenci_ke se pripravljajo na izvedbo debate.

Predstavitve (30 minut) - razred

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

Aim: učenci_ke sodelujejo v debati kot govorci_ke ali sodniki_ce.

Razprava (15 minut) - razred

Razred se pogovori o debati, pri čemer učitelj_ica poskrbi, da lahko učenci_ke, ki niso nastopili_e, izrazijo svoje mnenje o debati.

Aim: učenci_ke razmislijo o debati, ki so jo pravkar slišali_e.

Nasveti in priporočila

  • Uporabite argumente, navedene kot primere v tej pripravi, da pomagate neizkušenim učencem_kam, če imajo težave.
  • Drugi načini uporabe pripravljenih argumentov se lahko razlikujejo glede na zahtevnost teme. Vse teme predstavljene v teh pripravah, lahko debatirajo vsi_e učenci_ke, odvisne so samo od količine priprav, ki jih pred uro vložite vanje. Če gre za zelo zahtevno temo, lahko spodaj pripravljene argumente pokažete učencem_kam, da jih bodo še vedno nadaljnje razvijali_e, vendar jim bo to dalo osnovno idejo, kje začeti. Če menite, da bi vaši_e učenci_ke morda težko našli_e ideje za argumente, priporočamo, da jim podate teze za argumente in jim dovolite, da jih razvijejo v svojem tempu.
  • Preden se lotite te (ali katere koli druge priprave naslovljene »Debata«) učne priprave, poskrbite, da boste najprej obravnavali učne vsebina, kot sta »Osnovna struktura argumenta« in »Analiza trditve«.

Teorija (15 minut)

Ta učna priprava govori o organizaciji formalne debate v razredu. Ne organiziramo – in to je ključno – razprave. Debata se od razprave razlikuje po tem, da je strukturirana in ima jasna pravila:

  • Tema debate je oblikovana kot trditev, ki jo bodo nekateri_e govorci_ke podprli_e, nekateri_e pa ji nasprotovali_e. Ni prostora za kompromis; ena ekipa zmaga, druga pa izgubi;
  • V tej različici formalne debate (prilagojeni za uporabo v razredu) imamo dve sodelujoči ekipi (zagovorniška in negacijska stran);
  • Debaterji_ke ne morejo izbrati, katero stran zastopajo - strani se naključno dodelijo z metom kovanca:
  • Pravila jasno določajo, kdo kdaj govori in koliko časa govor traja.

Za debato v razredu predlagamo naslednjo obliko:

  • Vsaka ekipa ima tri govorce_ke, ki bodo imeli_e vsak 4-minutni govor;
  • Med glavnimi govori (vendar šele po prvih 30 sekundah in pred zadnjimi 30 sekundami govora) lahko nasprotna ekipa vstane in postavi vprašanje. Vsak_a govorec_ka mora sprejeti in odgovoriti na vsaj eno vprašanje nasprotne ekipe. Druga možnost je, da imate po vsakem govoru 1-2-minutni čas za vprašanja – to možnost priporočamo, če želite vključiti več učencev_k in če so ti začetniki_ce v javnem nastopanju in bi jih prekinitve lahko prestrašile;
  • Učenci_ke, ki ne govorijo, so sodniki_ce.

Prva_i govorca_ki (na obeh straneh) naj nastavita debato in podata začetne argumente. Nastavitev debate pomeni vzpostavitev glavnih definicij in razjasnitev teme debate (za več informacij glejte učno pripravo »Analiza trditve«). Druga_i govorca_ki morata_i predstaviti zadnje argumente, se odzvati na argumente nasprotne ekipe in obnoviti argumente svojega_e prvega_e govorca_ke. Tretja_i govorca_ki naj analizirata vse argumente, odgovorita svojim nasprotnikom_cam in obnovita svojo argumentacijo. Z drugimi besedami, vsak_a mora ponuditi pregled dogajanja v debati in podati razloge, zakaj je zmagala njuna ekipa.

Ostali_e v razredu naj delujejo kot sodniki_ce. Naj si zapisujejo in tehtajo argumente zagovorniške in negacijske strani. Naučite jih, naj bodo objektivni_e in naj ocenjujejo le govore, ki so jih slišali_e, pri čemer pustijo ob strani svoja osebna mnenja in/ali argumente in primere, ki bi jih uporabili_e če bi debatirali_e sami_e..

Če želite učence_ke bolj aktivno vključiti, lahko predlagani format vedno prilagodite več učencem_kam – imejte 6 učencev_k na ekipo in vsak_a od njih naj ima 2-minutni govor. Za postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje je mogoče uporabiti tudi ločen par učencev_nk na ekipo. Če vas zanima več formatov debate v razredu, vam priporočamo, da preberete poglavje »Debata v razredu« v Metodološkem vodniku Melita.

Vaja (30 minut)

Ko sestavite ekipe, morajo imeti čas za pripravo. Pri pripravi argumentov naj sodelujejo tudi učenci_ke, ki ne debatirajo.

Učencem_kam dovolite uporabljati učbenike in internet, medtem ko iščejo svoje argumente. Če se vaši_e učenci_ke še vedno ne znajdejo najbolj in si argumentov ne domislijo, vam priporočamo, da začasno ustavite njihovo skupinsko delo in kot razred opravite hitro nevihto možganov ter zabeležite vse razloge za in proti trditvi.

Kolikor je le mogoče, naj učenci_ke poskušajo sami_e graditi argumente. Če imajo težave, uporabite katerega koli od spodaj navedenih argumentov, da jim date idejo o tem, kako bi lahko izgledal argument za ali proti.

Zagovorniška stran

Definicije:

Akademsko piratstvo: Akademsko piratstvo se nanaša na uporabo, reprodukcijo ali distribucijo akademskega gradiva, kot so raziskovalni članki, članki in knjige, ki presega obseg zakonite poštene uporabe. To lahko vključuje skupno rabo avtorsko zaščitenega gradiva brez dovoljenja ali prodajo oziroma distribucijo gradiva za dobiček, vendar se običajno nanaša na dostop do akademskega gradiva na vprašljiv način. Akademsko piratstvo ima lahko številne oblike, vključno z nalaganjem avtorsko zaščitenih gradiv na spletne platforme za skupno rabo, deljenjem uporabniških imen in gesel za prijavo v spletne zbirke podatkov ali izdelavo kopij gradiv za distribucijo.

1. argument: Akademsko znanje mora biti dostopno vsemu človeštvu.

Razlaga:

a) Pravica do informacij je osnovna človekova pravica. Znanost razkriva skrivnosti našega vesolja in nihče nima pravice, da bi jo privatiziral.

b) Večina znanstvenih raziskav je javno financiranih, kar zasebnim založnikom odpravlja pravico do omejitve dostopa.

Primer:

Veliki zasebni založniki ne prispevajo ničesar k znanosti; samo zbirajo denar in izkoriščajo svoj monopol.

Učinek:

Menimo, da je to glavna pravica: akademsko znanje mora biti dostopno vsem.

2. argument: Akademsko piratstvo naredi svet bolj enakopraven.

Razlaga:

a) velik dejavnik neenakosti tako na makro kot mikro ravni, torej med državami in med posamezniki_cami, je njihova nezmožnost ali zmožnost dostopa do znanstvenih informacij, ki jim lahko pomagajo pri študiju, napredovanju itd.

b) akademsko piratstvo omogoča dostop tistim, ki so najrevnejši_e in tako ustvarja pravičnejšo in boljšo konkurenco.

Primer:

Večino akademskega piratstva izvajajo ljudje iz tretjega sveta.

Učinek:

Verjamemo, da je večja enakost vedno dobra, vendar to tudi izboljša konkurenco med ljudmi in organizacijami, zaradi česar so vsi boljši.

3. argument: Akademsko piratstvo izboljšuje znanost.

Razlaga:

a) Znanost ima omejene vire. Zato je res slabo, če znanstveniki_ce ne morejo dostopati do materialov drug drugega_e, ker to pomeni, da večkrat izvajajo iste poskuse, ker ne morejo primerjati in deliti rezultatov svojega dela. To vodi do velikih izgub učinkovitosti v znanosti.

Primer:

Kitajska znanstvena skupnost je v mnogih pogledih odrezana od sveta - zaradi tega so tako znanstveniki_ce v preostalem svetu kot na Kitajskem manj učinkoviti_e.

Učinek:

Večja znanstvena učinkovitost bi zelo koristila vsem, saj bi vsem omogočila večji napredek.

Negacijska stran

1. argument: Akademsko piratstvo je moralno napačno

Razlaga:

a) Ko znanstveniki_ce svoje ugotovitve objavijo v prispevku, dajo založniku pravico, da omeji dostop in zaračuna dostop. Pravice dajo prostovoljno, ker želijo objavljati v ugledni in prestižni reviji - tako se odločijo.

b) Nepravično je kršiti pravico revije, da omeji dostop do teh ugotovitev.

Primer:

Predstavljajte si, da vodite podjetje in nekaj objavljate, ljudje pa so se odločili, da vas bodo okradli – počutili bi se ogorčene in ogoljufane.

Učinek:

To je sam po sebi glavni razlog, da je kraja slaba in moralno napačna.

2. argument: Akademsko piratstvo preprečuje prave rešitve za znanstveno objavljanje.

Razlaga:

a) Veliki založniki bi lahko zlahka zaustavili akademsko piratstvo, vendar ga niso. Zakaj? Ker jim univerze vseh držav tako ali tako plačajo gradivo, torej dobijo svoj denar. Takoj ko bi univerze prenehale plačevati, bi založniki tožili in blokirali piratske spletne strani.

b) Ljudje mislijo, da goljufajo založnike z akademskim piratstvom, vendar niso. Zaradi piratstva so manj jezni na pohlep založnikov, dejanske rešitve pa so manj verjetne, ker sistem še naprej deluje in univerze še naprej plačujejo.

Primer:

Ko so nekatere švedske univerze želele prenehati plačevati nekaterim založnikom – ker je njihovo gradivo tako ali tako dostopno prek piratstva, so veliki založniki takoj blokirali dostop do piratskih spletnih mest.

Učinek:

Če resnično želimo ustaviti pohlep založnikov, moramo ustaviti akademsko piratstvo.

3. argument: Časopisi imajo pomembno funkcijo

Razlaga:

a) Prestižne revije opravljajo pomembno funkcijo, ker so prestižne z razlogom: imajo kakovostne recenzente_ke in urednike_ce, objavljajo preverjene podatke in imajo široko svetovno bralstvo. To infrastrukturo je težko zgraditi, zato si zaslužijo svoj položaj.

Primer:

Številne lokalne ali manjše revije so bistveno slabše kakovosti od velikih svetovnih revij.

Učinek:

Potrebujemo dobre revije z dobrimi uredniki_cami, le tako lahko zagotovimo kakovostno znanost.

Odmor

Predstavitve (30 minut)

Debata poteka; nekateri_e učenci_ke debatirajo, drugi_e si zapisujejo in razsojajo.

Razprava (15 minut)

  1. Kdo je po vašem mnenju zmagal v debati in zakaj?
  2. Kaj bi naredili drugače?
  3. Ali se je vaše mnenje o temi po ogledu debate spremenilo?