Deležniki 2: Analiza pristranskosti deležnikov

V tej lekciji obravnavamo idejo pristranskosti – dejanje podpore ali nasprotovanja določeni osebi ali stvari na nepošten način, ker dovolimo osebnemu mnenju, da vpliva na našo presojo. Razlikujemo med

• Zavedna pristranskost, znana tudi kot eksplicitna pristranskost, ki se nanaša na premišljena in zavestna stališča, prepričanja, stereotipe ali preference in
• Nezavedna pristranskost, znana tudi kot implicitna pristranskost, ki se nanaša na samodejna in nezavedna stališča, prepričanja, stereotipe ali preference.

Pomembno je razumeti, da je pristranskost naravni del človeške komunikacije, vendar lahko postane problematična, če izkrivlja natančnost ali poštenost našega vedenja ali celo poročanje o novicah. Pomembno je tudi razumeti, da medtem ko nekatere pristranskosti vplivajo na vsebino in distribucijo (na primer prek ciljanega oglaševanja) medijev, so druge pristranskosti lastne nam in nas usmerjajo v medije s katerimi se že strinjamo, namesto, da bi iskali nove poglede.

V kontekstu medijev se pristranskost nanaša na težnjo ali prednost določenim stališčem, idejam ali perspektivam pred drugimi, kar pogosto vpliva na to, kako so informacije predstavljene in interpretirane. Ta pristranskost lahko izhaja iz osebnih prepričanj, vrednot, izkušenj ali ideologij ljudi ali organizacij, ki sodelujejo pri ustvarjanju medijev.

Z razredom razpravljajte o naslednji razčlenitvi ključnih načinov, kako se lahko pristranskost kaže v medijih. Povabite učence_ke, naj delijo primere za katero koli od omenjenih kategorij:

• Pristranskost pri izbiri se pojavi, ko so določene zgodbe ali stališča izbrana za pokrivanje, medtem ko so druge prezrte ali podcenjene. To lahko povzroči neravnovesje v pokritosti različnih vprašanj.
• Izbira besed in jezika, uporabljena v poročanju, lahko nosita določen ton ali konotacijo, ki vpliva na to, kako bralci_ke zaznajo informacije. Na primer, uporaba čustveno nabitega jezika lahko vpliva na mnenje bralcev_k.
• Izpustitev informacij se nanaša na situacije, v katerih so pomembne podrobnosti ali kontekst izpuščeni, kar vodi do izkrivljenega razumevanja zadeve. To lahko ustvari enostranski ali nepopoln pogled na zgodbo.
• Pristranskost vira se zgodi, ko lahko močno zanašanje na določene vire, ki imajo enako perspektivo, povzroči ozko stališče v poročanju novic. Raznolikost virov je pomembna za bolj zaokroženo sliko.
• Pristranskost uokvirjanja ali način, kako je zgodba uokvirjena ali predstavljena, lahko vpliva na to, kako jo bralci_ke interpretirajo. Različni zorni koti ali poudarki lahko vodijo do različnih zaključkov o enakem nizu dejstev.
• Potrditvena pristranskost se pojavi, ko uporabnike_ce medijev pritegnejo viri, ki se ujemajo z njihovimi obstoječimi prepričanji, kar krepi njihova mnenja in potencialno izključuje drugačna stališča.
• Politična pristranskost se pojavi, kadar imajo medijske hiše (bolj ali manj) jasno politično nagnjenost, kar lahko vpliva na način poročanja o novicah in na poudarek, ki ga dajejo različnim zgodbam.
• Komercialna pristranskost je lahko prisotna v primerih, ko imajo medijske organizacije finančne interese v določenih panogah ali podjetjih, kar vodi do pristranskega poročanja, ki daje prednost tem interesom.

Učence_ke razdelite v skupine (idealno) do 5 na skupino in razdelite različne medijske prispevke o isti novici. Vsak medijski prispevek bi moral predstavljati drugačen pogled na isto novico. V idealnem primeru bi moral prihajati iz različnih vrst virov - na primer mediji v državni lasti ali subvencionirani mediji v različnih državah, novičarske hiše v zasebni lasti z različnim ugledom, kot je tradicionalni časopis, tabloid ali politično obremenjena medijska hiša in/ali priljubljen podcast. Po potrebi lahko več kot ena skupina dela na istem medijskem elementu.

Vsaka skupina bi morala imeti dostop do naslednjega (bodisi na spletu* bodisi kot delovni list):

● Ustrezna novica (članek, podcast, video)

● Izroček s seznamom ključnih vrst pristranskosti v medijih

*Najbolje je, da učencem_kam med to vajo omogočite uporabo interneta. To jim bo omogočilo raziskovanje virov, ki jih analizirajo.

Učenci_ke naj analizirajo medijske prispevke največ 20 minut. V tem času hodite po razredu in pomagajte skupinam, ki imajo težave.

Na primer, osredotočili se bomo na isto temo, ki jo obravnava novica, o kateri smo razpravljali v prejšnji lekciji (Deležniki 1 – Prepoznavanje deležnikov v medijih) – prepoved Evropske komisije za TikTok na delovnih napravah osebja junija 2023. Spodaj lahko najdete več virov z različnimi pristopi k vprašanju prepovedi TikToka.

Politico.com – Mnenje: Izjemno zgrešen napad na TikTok – mnenje proti prepovedi TikToka v ZDA

Noahpinion.blog – Da, seveda bi morali prepovedati TikTok – objava v spletnem dnevniku Substack, ki podpira prepoved

South China Morning Post – Evropska komisija osebju prepoveduje uporabo TikToka na delovnih napravah – poročilo hongkonškega angleško govorečega časopisa o prepovedi TikToka s strani Evropske komisije

South China Morning Post - Za nekatere je TikTok pot do bogastva in ameriških sanj. S prepovedjo bi lahko vse izginilo - finančni vidik vprašanja

Vanity Fair - Kaj izgubimo, če TikTok dejansko prepovemo - intervju z raziskovalcem TikToka, Marcusom Böschom

YouTube – Reuters: Ustvarjalci_ke TikToka se odzivajo na predlog zakona, ki bi lahko prepovedal spletno mesto – YouTube videoposnetek, ki predstavlja nekatere reakcije ustvarjalcev_k vsebine TikTok na morebitno prepoved (2:14 min)

Politico.eu - Evropski_e poslanci_ke se oklepajo TikToka za glasove Gen Z - članek o članih_cah Evropskega parlamenta (EP), ki kljub institucionalni prepovedi uporabljajo TikTok

New York Times – Kaj pravijo učenci_ke o prepovedi TikToka – NYT pregled stališč in komentarjev nekaterih učencev_k o tej zadevi

Euronews.com - Katere države so prepovedale TikTok in zakaj? - pregled prepovedi TikTok do 4. aprila 2023

Predstavitev in razprava

Po vaji naj vsaka skupina na kratko predstavi svoje ključne ugotovitve razredu. Vsaka skupina lahko predstavlja največ 60 sekund (uporabite štoparico). Po branju različnih člankov na to temo bi morali imeti zelo različna poročila in celo mnenja o zadevi.

Z učenci_kami se pogovorite o naslednjih nasvetih za krmarjenje po medijih:

• Uporabite različne vire – pridobite informacije iz različnih virov z različnimi perspektivami. To vam lahko pomaga videti celotno sliko in sprejemati informirane presoje.
• Bodite kritični – dvomite o informacijah, na katere naletite. Upoštevajte potencialno pristranskost vira in ocenite predstavljene dokaze.
• Preverite dejstva – preverjanje dejstev je ključnega pomena. Preverite informacije iz več zanesljivih virov, preden jih sprejmete za resnične.
• Poiščite kontekst – poiščite dodatne informacije in kontekst, da boste razumeli širše posledice novice.
• Razumite medijske hiše – spoznajte ugled in nagnjenost medijskih organizacij, da prepoznate morebitno pristranskost.
• Ocenite jezik – bodite pozorni na izbiro jezika. Bodite previdni pri čustveno nabitem ali senzacionalističnem jeziku.

Vodite razpravo o izkušnjah in zaključkih učencev_k.

• Katera od skupin je predstavila najbolj nevtralen pregled problematike? Katera se je zdela najbolj pristranska?
• Katere so najnevarnejše pristranskosti, ki ste jih prepoznali? Kakšne bi lahko bile posledice tega pristranskega poročanja?
• Kakšno je vaše mnenje o tem? Ali menite, da je bilo zastopano v katerem od poročil?
• Ste o tem vprašanju izvedeli kaj novega?