Novi mediji 3: Vizualizacija podatkov in infografika

Prva ura

Shranjevanje pred računalnikom

Naš odnos do podatkov se je v zadnjih 50 letih zelo spremenil. Čeprav so civilizacije stvari zapisovale že več kot 5000 let nazaj, se je količina podatkov, ki jih lahko shranimo, močno spremenila vse od zore računalništva.

Pred računalniki je shranjevanje informacij pomenilo zapisovanje na medij, kot je glinena tablica ali papir, ki jih je potrebno shraniti nekje na varnem. Knjižnica potrebuje veliko prostora za shranjevanje svojih vsebin.

Sveto pismo je na primer velika knjiga: Stara in Nova zaveza Svetega pisma skupaj obsegata 783.137 besed. Vendar, če te informacije prevedete v bajte, potrebujete samo 4,13 megabajtov, da shranite celotno besedilo. To je približno velikost slike, posnete z vašim mobilnim telefonom.

Bajti in zbiranje podatkov

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so na sceno stopili predhodniki trdih diskov in USB ključkov. Leta 1957 je en megabajt prostora za shranjevanje stal nepredstavljivih 411.041.792 dolarjev. Danes je recimo cena enega istega megabajta 0,0027 dolarja – četrtina enega centa!

Ker se cena zmogljivosti za shranjevanje niža, trdi diski, USB ključki in kapacitete shranjevanja v oblaku postajajo vse večji. To nam omogoča, da shranimo več informacij, hkrati pa pritegne raziskovalce_ke in podjetja, da več informacij tudi zberejo. Tudi če teh informacij nikoli več ne pogledamo, zakaj jih ne bi obdržali, če obstaja možnost da bi nam v prihodnosti lahko koristili? To omogoča družbenim medijem, da spremljajo vašo aktivnost na spletu, raziskovalcem_kam pa delo z vedno večjimi zbirkami podatkov.

Toda vse te informacije v preglednicah nas lahko prej zmedejo, kot bi nam koristile, še posebej, če vsebujejo na milijone podatkovnih točk. Da bi razumeli podatke, ki jih zbiramo, mediji, raziskovalci_ke in podjetja ustvarjajo vizualizacije podatkov, ki informacije prevedejo v bolj razumljive vizualne vnose.

Vizualizacija podatkov

Vizualizacija podatkov je povsod. Poenostavljen zemljevid mesta, ki prikazuje metro linije in postajališča na svetlo obarvanih linijah; graf, kako so ljudje glasovali med volitvami; vaš srčni utrip na pametnem telefonu ali uri. Tudi preprosto seštevanje je način za vizualizacijo podatkov na način, ki ga je lažje razumeti na prvi pogled.

Odvisno od podatkov obstajajo različni načini njihove vizualizacije. Na primer:

● Grafikoni

○ Grafi predstavljajo podatke z uporabo tabel, grafov ali diagramov, grafov ali piktogramov

● Zemljevidi

○ Zemljevidi predstavljajo informacije v zvezi z geografskimi lokacijami

● Časovnice

○ Časovnice predstavljajo informacije v zvezi s potekom časa

Vizualizacije pa se lahko uporabijo za pripovedovanje zgodbe z uporabo infografike s pomočjo grafičnega oblikovanja in (kon)teksta.

Infografika je zasnova, ki vključuje vizualizacije podatkov, besedilo in druge oblikovne elemente, sestavljene tako, da pripovedujejo zgodbo.

Infografike lahko postanejo interaktivne tudi, če so predstavljene digitalno, kar uporabnikom_icam omogoča interakcijo z elementi in vplivanje na prikazane podatke (na primer tako, da uporabnikom_icam omogoči prilagajanje parametrov, kot so datumi).

Raziščite Information Is Beautiful ali Daily Infographic ali Kursgesagt za navdih za infografiko.

Učence_ke razdelite v skupine, ki bodo delale na infografiki. Skupine bodo prebrale članek o duševnem zdravju, se skupaj odločile za zgodbo, ki bi jo želele povedati z uporabo podatkov, in pripravile osnutek.

• Učence_ke razdelite v skupine po 3-4.

Raziskovanje

• Učenci_ke bodo prebrali_e besedilo in označili_e vse podatke, na katere bodo naleteli_e (odstotki, grafikoni, »eden od petih ljudi« itd.).

Koncept

1. Skupine razpravljajo o konceptu za svojo infografiko z razpravo o naslednjih vprašanjih:
   1. Katere številke želimo uporabiti? Katero bomo preskočili?
   2. Kaj želimo razjasniti z uporabo teh podatkov?
   3. Kako lahko vizualiziramo podatke? Katero vrsto vizualizacije bomo uporabili za katero sliko?
      1. Graf, stolpčni grafikon, tortni grafikon, piktograf, časovnica itd.
      2. Navdih črpajte iz primerov. Namig: poiščite Pinterest ali poglejte Information Is Beautiful ali Daily Infographic ali Kursgesagt.
2. Skupine pripravijo naslov in kratek uvod s 50–75 besedami, ki ga zraven predstavijo.

Druga ura

Izdelava plakata

1. Skupine razmišljajo o tem, kako postaviti tri različne elemente (naslov, besedilo in sliko) svoje infografike na kos papirja (po možnosti A3). Dodatni oblikovalski elementi, kot so ilustracije ali oblački z informacijami, so več kot dobrodošli.

Skupine ustvarijo svoj končni infografski plakat

Deljenje in povratne informacije

1. Skupine predstavijo svoje infografike in prejmejo povratne informacije od razreda. Nekaj uporabnih vprašanj:
   1. Ali je jasno, kaj infografika želi povedati?
   2. Kako infografika pomaga razumeti podatke?
   3. Ali se besedilo in vizualni elementi dopolnjujejo?

1. Kako grafično oblikovanje pomaga razložiti podatke?
2. Kako ciljna skupina infografike vpliva na njeno zasnovo?
3. Je vizualizacija podatkov nepristranska?
4. Kako bi lahko naslednji deležniki pri svojem delu uporabljali vizualizacijo podatkov? 1) časopis, 2) znanstveniki_ice, 3) podjetje, 4) umetnik_ca
5. Zakaj je pomembno, ali so podatki "videti dobro"?