Preverjanje dejstev 1: Kako deluje preverjanje dejstev

Preverjanje dejstev in razkrivanje dejstev

Vsak večji medij zaposluje preverjevalce_ke dejstev: ljudi, ki poskrbijo, da njihov izdelek - novice ob osmih, časopis, dokumentarec - ne vsebuje napak ali napačnih informacij.

Obstajajo tudi neodvisne organizacije za preverjanje dejstev, kot sta Bellingcat ali PolitiFact (ZDA), ki se ukvarjajo z lažnimi novicami, napačnimi informacijami in dezinformacijami na spletu in v resničnem svetu.

Preverjanje dejstev

Raziskati (zadevo), da bi preverili dejstva.

Oxfordski slovar

Opozarjanje na napačno ali zelo zavajajočo informacijo s pomočjo dokazov se imenuje "razkrinkavanje". Sposobnost razlikovanja med zanesljivimi in nezanesljivimi informacijami na spletu je danes, ko večina mladih dobiva novice z interneta, bistvena veščina.

Razkrinkavanje

Pokazati, da je nekaj manj pomembno, manj dobro ali manj resnično, kot se zdi.

Cambridge Dictionary

Raziskovalci_ke z univerze Stanford so pokazali_e, da so profesionalni_e preverjevalci_ke dejstev hitreje in natančneje ocenili_e spletne informacije kot zgodovinarji_ke in dodiplomski_e študenti_ke. "Preverjevalci_ke dejstev so brali_e bočno, kar pomeni, da so hitro pregledali_e zadevno spletno stran, nato pa odprli_e več dodatnih zavihkov brskalnika in poiskali_e kontekst in vidik na drugih spletnih straneh," je pojasnjeno v članku o raziskavi.

Ti_e preverjevalci_ke dejstev se niso rodili_e z nadvse kritičnim pogledom. Preverjanje dejstev je metoda drugačnega pogleda na informacije in postavljanja določenih vprašanj. Preverjanja dejstev se lahko nauči vsakdo.

Pet vprašanj za preverjanje dejstev

Preverjanje dejstev se začne s postavljanjem dodatnih vprašanj o tem, kar vidite. Da bi odgovorili na ta vprašanja, je pomembno, da iščete tudi zunaj članka, ki ga preverjate.

Pet vprašanj preverjanja dejstev je naslednjih:

1. Kdo stoji za temi informacijami?
2. Katere so njihove glavne trditve?
3. Kakšni so dokazi za njihove trditve?
4. Kako se ti dokazi uporabljajo za utemeljitev njihovih trditev?
5. Kaj o organizaciji in njenih trditvah pravijo drugi viri?

V teh vprašanjih se seveda skrivajo še druga vprašanja, na katera želite najti odgovor. Cilj vašega preverjanja dejstev je, da nanje odgovorite čim bolj izčrpno.

Običajno je pet vprašanj za preverjanje dejstev bolje razdelati v podvprašanja, da lažje dobimo popolnejši odgovor:

Kdo stoji za temi informacijami?

1. Ali gre za organizacijo, ki slovi kot zanesljiva; neznanca_ko ali morda promovirano objavo v družabnih medijih?
   1. O viru poiščite čim več informacij v razdelku "o viru" na njegovem spletnem mestu ali si oglejte njegov profil.
2. Zakaj ga delijo? Kaj jih motivira?

Katere so njihove glavne trditve?

1. Kaj želi ta medij sporočiti?
2. Ali se zdi, da so te informacije bolj dejanske trditve ali mnenje?

Kakšni so dokazi za njihove trditve?

1. Ali so informacije podprte z dokazi?
   1. Če ni virov, je trditve težje preveriti, zato je večja verjetnost, da bodo informacije vsebovale netočnosti.
   2. Če obstajajo viri, pojdite na naslednje vprašanje.
2. Ali so viri zanesljivi?
   1. Z iskalnikom preverite, ali se trditve ujemajo z zanesljivimi mediji. Zaupanja vredni mediji so mediji, ki imajo dober novinarski ugled in so znani po tem, da popravijo svoje napake, kot so The Guardian (VB), The New York Times (ZDA), Le Monde (FR), Deutsche Welle (DE), El País (ES) itd.

Kako s temi dokazi utemeljujejo svoje trditve?

1. Kako predloženi dokazi podpirajo trditve?
2. Ali so v načinu, kako dokazi podpirajo trditve, kakšne težave ali napake?

Na primer: podatek, da ljudje jedo manj mesa, ne pojasnjuje, zakaj se cene plina zvišujejo. Uporabljeni dokazi (uživanje mesa) ne potrjujejo, da se cene plina zvišujejo, ker ljudje jedo manj mesa.

Kaj o organizaciji in njenih trditvah pravijo drugi viri?

1. Ali organizacija slovi po določeni pristranskosti, ideologiji ali političnih ciljih?
2. Ali obstajajo druge organizacije, ki se z njimi strinjajo ali ne?

Na podlagi odgovorov na vprašanja za preverjanje dejstev učenci_ke ugotovijo, ali menijo, da je članek, ki mu je vredno zaupati. Čeprav odgovor ni vedno preprost (na primer: članek je faktografsko pravilen, vendar je avtor_ica izrazito pristranski_a), pomaga presoditi, kako je treba brati medij.

Preverjanje dejstev v družabnih medijih

Vse kar smo povedali do zdaj je zelo lepo in enostavno, če je članek, ki ga preverjate, na spletnem mestu, ki jasno navaja poslanstvo organizacije ("Naš cilj je vsem pokazati, da je Zemlja ploščata!").

Vendar pa odgovori na vprašanja o preverjanju dejstev niso vedno tako očitni. Na primer, če želite preveriti videoposnetek v družabnih medijih. Uporabnik_ca, ki ga je delil_a, je lahko anonimen_na in na svojem profilu nima svoje biografije.

Tu se pokažejo še nekatere druge tehnike iz arzenala preverjanja dejstev: povratno iskanje slik, geolokacija in kronolokacija, ki jih bomo obravnavali v naslednji lekciji.

Za zdaj se bomo osredotočili na preverjanje dejstev v člankih na internetu z uporabo zgornjih vprašanj za preverjanje dejstev.

Preverite dejstva v enem od člankov s celotnim razredom kot primer.

Učenci_ke bodo zdaj v malih skupinah uporabili pet vprašanj za preverjanje dejstev in kritično ocenili en spletni članek. O ugotovitvah učencev_k bodo nato razpravljali_e v razredu.

1. Razred je razdeljen v 6 ali 9 skupin.
2. Skupinam je dodeljen eden od treh izbranih novinarskih člankov. Prepričajte se, da je vsak članek dodeljen enakemu številu skupin.
3. Skupine preverijo dejstva v enem vzorčnem članku tako, da čim bolje odgovorijo na vprašanja za preverjanje dejstev. Dodatno spletno raziskovanje je ključnega pomena, da lahko dobro odgovorijo na vprašanja!
4. Po preverjanju dejstev v člankih se v razredu razpravlja o treh člankih in ugotovitvah skupin o njih.

Tukaj je nekaj primerov člankov. Uporabite lahko tudi druge novice, priporočljivo v slovenščini, vendar naj bodo kratke in dobro dokumentirane.

● Lunini mrki in Zemljina senca, John Davis, 2016, The Flat Earth Society

● Ti prebivalci Kolorada trdijo, da je Zemlja ploščata. In da je gravitacija prevara. Zdaj jih preganjajo Graham Ambrose, 2017, The Denver Post (prvih 10 odstavkov).

Evropska biotska raznovrstnost kljub vodilnim naravovarstvenim zakonom še naprej upada, WWF

Z učenci_kami se pogovorite o preverjenih člankih.

1. Ali so lahko preverjevalci_ke dejstev nepristranski_e?
2. Kdo je odgovoren za preverjanje dejstev: avtorji_ce ali publikacije?
3. Zakaj je "bočno branje" ključna dejavnost pri preverjanju dejstev? Oglejte si poglavje o stanfordski raziskavi o preveriteljih dejstev.
4. Kaj naj preveritelj_ka dejstev stori, če informacije ni mogoče preveriti s preverjanjem dejstev?
5. Ali je problem, če nekdo nekaj, kar je res, utemelji z dokazi, ki trditve ne podpirajo?