Argumentacija: Osnovna struktura argumentov

V filozofiji je argument teza, podprta z razlogi. To je pogosto razloženo z zelo očitnim primerom, kot je ta:

Sokrat je človek

Ljudje so smrtni

Zato je Sokrat smrten

Ali isto napisano v popolnoma abstraktni obliki, ki povzroča glavobol, kot je ta :

q → p

q

∴ p

Pri debati je pristop k argumentu podoben, vendar je bolj razumljiv in praktičen. Uspešno argumentiranje ne pomeni le zagotavljanja delovanja logike – gre za sporočanje argumentov našemu občinstvu na učinkovit način, s posredovanjem vseh potrebnih informacij.

Argument »debate« bo imel naslednjo strukturo:

1. Teza
2. Razlaga
3. Primeri
4. Učinek

Da bi učencem_kam pomagali razumeti, kaj je argument, razvijmo argument, ki zanika debatno trditev. Da bo stvar čim bolj jasna, bomo uporabili klasično debatno trditev s precej močno temo. To pomaga učencem_kam brez debatnih izkušenj prepoznati nasprotna stališča, ki jih implicira trditev. Naša trditev se glasi: »Podpiramo smrtno kazen.«

Teza

Recimo, da smo bili naključno izbrani, da zagotovimo argumente negacijske strani na debatno trditev »Podpiramo smrtno kazen.« Eden takšnih nasprotnih argumentov bi se lahko začel z naslednjo tezo: »Smrtna obsodba je nepopravljiva, kar lahko vodi v grozljivo krivico.«

To je teza argumenta, jedro ideje. Teza je tisto, o čemer govori argument. To naj bo stavek in ne samo beseda ali fraza. Ta del argumenta je pogosto spregledan, saj se nam, ko govorimo, pogosto zdi očitno, kaj želimo reči. Toda, in to je res pomembno da učenci_ke razumejo, pri tem obstajata dve težavi:

1. občinstvo nas morda ne bo razumelo - veliko lažje je slediti govorcu_ki, če veš, kaj želi povedati,
2. govorec_ka sam_a morda res ne razume argumenta, čeprav misli, da ga (»vem, samo ne znam razložiti«); sposobnost izražanja bistva v enem stavku je dober preizkus, ali učenec_ja res ve.

Vse to velja tudi za pisne argumente.

Razlaga

To je točka, na kateri pojasnimo tezo argumenta in pokažemo, zakaj verjamemo, da je resnična. Vse razlage imajo naslednjo osnovno obliko:

premisa, torej zaključek .

To je po navadi seveda bolj zapleteno. Obstaja veliko različnih premis, ki lahko vodijo do vmesnih zaključkov. Premise so domnevne — vedno moramo nekaj domnevati . Da bi bili naši argumenti močnejši, se lahko prepričamo, da so naše predpostavke čim bolj osnovne in univerzalne. Pot od premise do zaključka poteka skozi naravno logiko. V običajni komunikaciji ne uporabljamo deduktivne matematične logike, temveč vsakdanjo logiko, a to ne pomeni, da je manj vredna: dokler ne delamo logičnih zmot, smo svojo nalogo opravili.

V našem primeru smo najprej navedli, da je eden od razlogov za nasprotovanje smrtni kazni ta, da je nepopravljiva, kar lahko vodi v grozljivo krivico. Zdaj moramo na logičen in utemeljen način pojasniti, zakaj je to res. Eden od načinov za to je uporaba metode verige zakaj – z drugimi besedami, da se vprašamo, zakaj je vsaka trditev, ki jo podamo, resnična ali pomembna, dokler ne pridemo do zdravorazumske razlage za svojo prvotno trditev. Učenci_ke naj poskusijo razumno razložiti našo začetno trditev.

Tukaj je primer:

»Smrtna kazen ali smrtna obsodba pomeni odvzem človeškega življenja, kar je seveda absolutno nepovratno. (Zakaj je to pomembno?) Ker je smrtna kazen nepovratna, njena uvedba nosi veliko tveganje usmrtitve človeka, ki bi lahko bil, če bi sodni postopek potekal drugače ali bi se pojavili dodatni dokazi, drugače spoznan za nedolžnega. (Zakaj je to pomembno?) Prej ali slej bodo nedolžni ljudje ubiti zaradi napak v pravosodnem sistemu. (Zakaj je to pomembno?) Vsako človeško življenje je edinstveno in vzeti eno po pomoti je največja krivica, ki je ne moremo tvegati.«

Primeri

Uporabljamo primere – statistike, študije primerov, zgodovinska dejstva, celo hipotetične scenarije ali osebne anekdote – za dva glavna namena:

1. Dokazi: zaradi tega se naša razlaga zdi bolj verjetna, saj potrjuje, da se naši sklepi dejansko kažejo v resničnem življenju;
2. Ponazoritev: primere lahko uporabimo tudi kot način, da naredimo svojo logiko, svojo razlago bolj razumljivo in intuitivno — na enak način kot učitelj_ica uporablja primere, ko razlaga teorijo.

Te različne vrste primerov, ki jih lahko uporabimo za poudarjanje naše razlage, imajo različne »moči« – opisovanje hipotetičnega scenarija (»Predstavljajte si, da bi papež uvedel smrtno kazen v Vatikanu!«) ali osebnih anekdot (»Hočem, da veš da je bil moj pra-pra-pra-pra stric med francosko revolucijo tehnik na giljotini in se NI ravno zabaval!«) sta lahko koristna načina za ponazoritev koncepta ali za poživitev naših argumentov, ampak v resnici ne predstavljata razumnega dokaza, ki dokazuje, da je naša razlaga na splošno smiselna. Zato moramo (tudi) zagotoviti zgodovinske, statistične, znanstvene in druge trdne dokaze za naše trditve. Učenci_ke naj poskusijo navesti nekaj pogovornih ali konkretnih primerov. Če imate čas, jim dovolite, da za raziskovanje uporabijo internet.

Številni primeri kažejo na tveganje, da se zgodi krivica, ki je neločljivo povezana s smrtno kaznijo. Amnesty International vsako leto zabeleži več kot dva tisoč smrtnih obsodb po vsem svetu. Po podatkih Informacijskega centra za smrtno kazen je bilo v Združenih državah, eni od petih držav z največjim številom usmrtitev na leto, od leta 1973 najmanj 190 ljudi oproščenih smrtne kazni, kar postavlja vprašanje, koliko nedolžnih ljudi ni bilo pravočasno oproščenih. Študija iz leta 2024, ki jo je izvedla skupina ameriških raziskovalcev zagotavlja konzervativno oceno stopnje lažnih obsodb v ZDA na 4,1%.

Učinek

"Učinek" je samo druga beseda za posledice argumenta. Recimo, da je naš argument resničen: pa kaj? Kaj to pomeni za širši kontekst, v katerem se uporablja? Učinek je del argumenta, kjer argument povežemo s temo debate in pojasnimo, zakaj je pomemben za našo razpravo.

Po naši zgoraj navedeni razlagi je tukaj način, kako predstaviti učinek našega razvijajočega se argumenta v kontekstu debatne trditve:

»To je v popolnem nasprotju z dosmrtno zaporno kaznijo, ki jo je mogoče razveljaviti, če so na voljo ustrezni sodni postopki in potrebni dokazi, kar nam omogoča, da zagotovimo pravico namesto nepopravljive krivice.«

Primer argumenta:

Teza: Smrtna obsodba je nepopravljiva, kar lahko vodi v grozljivo krivico.

Razlaga: Smrtna kazen ali smrtna obsodba pomeni odvzem človeškega življenja, kar je seveda absolutno nepovratno. Ker je smrtna kazen nepovratna, njena uvedba nosi veliko tveganje usmrtitve človeka, ki bi lahko bil, če bi sodni postopek potekal drugače ali bi se pojavili dodatni dokazi, drugače spoznan za nedolžnega. Prej ali slej bodo nedolžni ljudje ubiti zaradi napak v pravosodnem sistemu. Vsako človeško življenje je edinstveno in vzeti eno po pomoti je največja krivica, ki je ne moremo tvegati.

Primer: Amnesty International vsako leto zabeleži več kot dva tisoč smrtnih obsodb po vsem svetu. Po podatkih Informacijskega centra za smrtno kazen je bilo v Združenih državah, eni od petih držav z največjim številom usmrtitev na leto, od leta 1973 najmanj 190 ljudi oproščenih smrtne kazni, kar postavlja vprašanje, koliko nedolžnih ljudi ni bilo pravočasno oproščenih. Študija iz leta 2024, ki jo je izvedla skupina ameriških raziskovalcev zagotavlja konzervativno oceno stopnje lažnih obsodb v ZDA na 4,1%.

Učinek: To je v popolnem nasprotju z dosmrtno zaporno kaznijo, ki jo je mogoče razveljaviti, če so na voljo ustrezni sodni postopki in potrebni dokazi, kar nam omogoča, da zagotovimo pravico namesto nepopravljive krivice.

Učence_ke razdelite v manjše skupine (skupine po 2-4) in jim podajte debatno trditev. Prosite jih, naj sestavijo en argument na skupino. Lahko jim dovolite, da se odločijo, ali želijo trditev zagovarjati ali ji nasprotovati (za mlajše učence_ke ali tiste, ki prvič delajo na argumentaciji) ali pa naključno dodelite strani (tako se dela v debatnih klubih in tekmovanjih). Dajte jim 5 minut, da se pripravijo - vedno si bodo želeli več, vendar bo 5 minut dovolj za začetek. Če imajo težave, jim dajte še 5 minut in pojdite po skupinah ter pomagajte, kjer je potrebno.

Ko se čas izteče, naj vsaka skupina predstavi svoj argument (30–60 sekund na argument). O argumentih se pogovorite z razredom.

Nekajkrat pojdite skozi krog vaja-predstavitev-razprava. Svojim učencem_kam lahko naročite, da ustvarijo več argumentov za isto stran in trditev, da skupine zamenjajo strani ali jim daste novo trditev z vsakim novim krogom.

Primeri debatnih trditev:

ZAČETNIKI_CE

Mladoletnikom_cam je treba prepovedati uporabo družbenih medijev.

Vsi_e bi morali_e dnevno gledati novice.

Domače naloge bi prepovedali.

Podpiramo smrtno kazen.

OSNOVNO

Mediji ne bi smeli poročati o zasebnem življenju politikov_čark.

Nadomestno materinstvo mora biti zakonito.

Neplačana pripravništva je treba prepovedati.

Mladoletnikom_cam je treba prepovedati uporabo družbenih medijev.

NAPREDNI_E

Vlade bi morale omejiti poročanje medijev o grozodejstvih teroristov_k.

Demokratične države ne bi smele imeti v lasti ali voditi medijskih organizacij.

Za boj proti populizmu bi morali omejiti svobodo govora.

Morali bi legalizirati mednarodno komercialno nadomestno materinstvo.

Skupine predstavijo svoje argumente (vsaka skupina ima za predstavitev pol minute do ene minute časa) preostalemu razredu. Učitelj_ica moderira razpravo o prednostih in slabostih vsakega argumenta in/ali težavah, ki so jih imeli učenci_ke pri vaji.

POZOR - ZDAJ PONOVITE KROG VAJE IN PREDSTAVITVE

• Kaj je bil najbolj prepričljiv del argumenta, ki smo ga pravkar slišali_e?
• Kako lahko naredimo argument bolj prepričljiv/močnejši?
• Kaj je bilo najlažje ali najtežje izmisliti - tezo, razlago, navajanje primerov ali opredelitev učinkov argumenta?